Jedro

Sklenjenega dogovora med strankama (materialnopravno vprašanje) ni mogoče šteti za sklenjeno pogodbo, temveč le za namero za sodelovanje in sklenitev ustrezne pogodbe po 20. členu OZ.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 111666/2010 z dne 17.8. 2010 v celoti razveljavilo (I. točka izreka). Ugotovilo je, da obstoji terjatev tožeče stranke iz naslova glavnice v višini 2.950,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.105,00 EUR od 2. 6. 2010 dalje do plačila in od zneska 1.835,00 EUR od 2. 5. 2010 dalje do plačila in iz naslova izvršilnih stroškov v višini 130,28 EUR od 12. 9. 2010 dalje do plačila (II. točka izreka). Ugotovilo je, da ne obstoji terjatev tožene stranke v višini 16.606,92 EUR (III. točka izreka). Toženi stranki je naložilo plačilo zneska 2.950,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 1.105,00 EUR od 2. 6. 2010 dalje do plačila in od zneska 1.835,00 EUR od 2. 5. 2010 dalje do plačila in 130,28 EUR od 12. 9. 2010 dalje do plačila (IV. točka izreka. Sklenilo je, da mora tožena stranka v 8 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene pravdne stroške v znesku 171,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega po tej točki izreka do plačila (V. točka izreka).

2. Tožena stranka je 5. 1. 2011 vložila pravočasno pritožbo in uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in sodišču druge stopnje predlagala, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma poudarja, na kar sta bili stranki v pravnem pouku izpodbijane sodbe tudi poučeni, da se sme sodba v sporu majhne vrednosti izpodbijati samo zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje sodi v sfero dejanskega stanja. Vprašanje, ali bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati pravdni stranki in predlagane priče s strani tožene stranke pa sodi v sfero zatrjevanja relativne bistvene postopkovne kršitve določila 213. in naslednjih členov ZPP. Relativnih bistvenih postopkovnih kršitev pa sodišče druge stopnje, kot je bilo pojasnjeno, v pritožbenem postopku ne sme upoštevati.

6. Tožena stranka napada izpodbijano sodbo, kot tudi sama navaja (primerjaj sedmi odstavek obrazložitve pritožbe, list. št. 49), zaradi po njenem mnenju v postopku pred sodiščem prve stopnje nepravilno ugotovljenih naslednjih dejstev: - do realizacije dogovora ni prišlo zaradi tega, ker tožeča stranka kot izvajalec od meseca maja 2010 ni več želela zagotavljati hrane na piknikih, ki jih je organizirala tožena stranka; - toženi stranki je z odstopom tožeče stranke od dogovora nastala poslovna škoda; - iz naslova nedobavljene hrane drugim obiskovalcem bazena L., kar predstavlja 11 porcij čevapčičev po ceni 1,5 EUR na porcijo čevapčičev 11-tim gostom tožene stranke uveljavlja tožena stranka v pobot znesek v višini 2.805,00 EUR; - zaveze pravdnih strank niso zapisane dovolj določno v navedenem dogovoru, da bi bilo mogoče iz besedila ugotoviti, k čemu sta se pravdni stranki zavezali; - pravdni stranki sta se zgolj okvirno dogovorili o načinu poslovanja med L. – m. p. in M.Č., ki niso zapisane dovolj določno, da bi bilo mogoče iz besedila ugotoviti, k čemu sta se pravdni stranki zavezali; - do realizacije dogovora ni prišlo zaradi tega, ker tožeča stranka kot izvajalec od meseca maja 2010 ni več želela zagotavljati hrane na piknikih, ki jih je organizirala tožena stranka; - pravdni stranki sta se dogovorili glede nakupa šotora, dogovoriti sta se morali le še o aranžiranju le-tega; - tožena stranka je šotor v vrednosti 13.801,92 EUR kupila le zaradi izvedbe piknikov, ki naj bi jih izvajala s tožečo stranko.

7. Vseh, v šesti točki te sodbe navedenih pritožbenih trditev, sodišče druge stopnje v postopku ni smelo upoštevati, ker pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti, ni dopustno uveljavljati.

8. Sodišče druge stopnje, ki je v celoti vezano na ugotovljeno dejansko stanje, v postopku pred sodiščem prve stopnje pa se v celoti strinja z materialnopravnimi razlogi, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v izpodbijani sodbi. Zato tudi po stališču sodišča druge stopnje (primerjaj 12. točko razlogov v izpodbijani sodbi) sklenjenega dogovora med strankama (materialnopravno vprašanje) ni mogoče šteti za sklenjeno pogodbo, temveč le za namero za sodelovanje in sklenitev ustrezne pogodbe po 20. členu Obligacijskega zakonika (OZ). V zvezi z zatrjevano poslovno škodo pa je trditvena podlaga tožena stranka preskopa, saj bi tožena stranka morala za zatrjevanje nastale poslovne škode zatrjevati vse štiri elemente odškodninske odgovornosti tožeče stranke v skladu z določilom 131. člena v zvezi z 239. in 246. členom OZ.

9. Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom v izpodbijani sodbi, da v „Dogovoru z mesarstvom Č.“ z dne 12. 2. 2010 zaveze pravdnih strank niso zapisane dovolj določno, da bi bilo mogoče iz besedila ugotoviti, k čemu sta se pravdni stranki zavezali. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da zaključki prvostopenjskega sodišča niso protispisni in ni podana uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

10. Ker izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijane sodbe ugotavlja, da ni podana niti zatrjevana niti nobena druga absolutna bistvena postopkovna kršitev (350. člen ZPP), materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).