Jedro

V konkretnem primeru pa je bila druga toženka na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga izbrisana iz sodnega registra in je s tem izbrisom tudi prenehala obstajati kot pravna oseba (441. člen ZFPPIPP). Zaradi tega ustavna odločba o ustavnem neskladju določene določbe ZFPPIPP ne more ponovno vzpostaviti pogojev za ustanovitev (ponovno rojstvo) druge toženke, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, Su 1465/2017 z dne 13.7.2017, izdanega na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih, je v konkretni zadevi za odločanje o pritožbi pristojno Višje sodišče v Kopru.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se tožba zoper drugo toženko zavrže in se postopek v tem delu ustavi.

3. Zoper ta sklep se je iz vseh pritožbenih razlogov po svoji pooblaščenki pritožila tožeča stranka in predlagala pritožbenemu sodišču, da obravnava njeno pritožbo. V pritožbi opozarja, da je bila druga toženka izbrisana iz sodnega registra na podlagi postopka izbrisa iz sodnega registra brez likvidacije, in sicer iz razloga, ker družba ni poslovala na naslovu, ki je vpisan v sodni register. Pri taki družbi ni nujno, da gre sploh za nedelujoč subjekt. Ustavno sodišče je po več kot štirih letih veljavnosti neustrezne pravne ureditve razsodilo, da je ta določba v nasprotju z Ustavo. Izbrisni razlog je torej neustaven. Povsem nerazumljivo je, da sodišče vztraja pri protiustavnem stanju nedovoljenega in protizakonitega izbrisa družbe in s tem ustvarja pogoje za nastanek visoke odškodninske odgovornosti države. Družba ima namreč premoženje, ki ga sestavlja zlasti neobremenjena nepremičnina.

4. Pritožba tožeče stranke ni utemeljena.

5. Pravdna stranka je lahko vsaka fizična in pravna oseba (prvi odstavek 76. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Z izbrisom pravne osebe iz sodnega registra pravna oseba preneha in s tem izgubi tudi sposobnost biti stranka v pravdnem postopku. Na obstoj te procesne predpostavke pazi sodišče tudi ves čas med postopkom po uradni dolžnosti (80. člen ZPP).

6. V konkretnem primeru je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je bila druga toženka izbrisana iz sodnega registra na podlagi določb iz 7. poglavja Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), kjer je urejen institut izbrisa pravne osebe iz sodnega registra brez likvidacije. Pravna oseba se namreč po uradni dolžnosti izbriše iz sodnega registra na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga (440. člen v zvezi s prvim odstavkom 427. člena ZFPPIPP), pri čemer družbeniki pravne osebe ne odgovarjajo za obveznosti izbrisane družbe. Ker torej takšna izbrisana pravna oseba nima pravnih naslednikov, je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno zaključilo, da se omenjena procesna pomanjkljivost na strani druge toženke ne da odpraviti in je zato potrebno tožbo v tem delu zavreči (peti odstavek 81. člena ZPP).

7. Zakon ali del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, se ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih še ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen Zakona o Ustavnem sodišču - ZUstS). V konkretnem primeru pa je bila druga toženka na podlagi pravnomočnega sklepa o obstoju izbrisnega razloga izbrisana iz sodnega registra in je s tem izbrisom tudi prenehala obstajati kot pravna oseba (441. člen ZFPPIPP). Zaradi tega ustavna odločba o ustavnem neskladju določene določbe ZFPPIPP ne more ponovno vzpostaviti pogojev za ustanovitev (ponovno rojstvo) druge toženke, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba. V tej zvezi pritožbeno sodišče tudi opozarja, da je Ustavno sodišče z odločbo U-I-57/15-13 in U-I-2/16-6 z dne 14.4.2016 odločilo, da je do zakonodajalčeve odprave ugotovljene protiustavnosti v postopku izbrisa pravne osebe iz sodnega registra, začetem na podlagi 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP, dovoljen tudi ugovor, da izbrisni razlog ne obstaja (1. točka prvega odstavka 435. člena ZFPPIPP) v smeri, da pravna oseba ni prenehala poslovati, da ima premoženje ali da ni izpolnila svojih obveznosti1. Sam obstoj izbrisnega razloga iz 2. točke prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP pa z vidika ustavne skladnosti s strani Ustavnega sodišča ni bil izpostavljen kot sporen.

8. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje je torej pravilna in zakonita, zato je pritožbeno sodišče odločilo (potem, ko je tudi ugotovilo, da niso podane nobene kršitve, na katere mora paziti po uradni dolžnosti), da se pritožba tožeče stranke zavrne kot neutemeljena in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Navedeno pomeni, da je mogoče v izbrisnem postopku po 2. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (pravna oseba ne posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register) uveljavljati vsebinsko enak ugovor kot v izbrisnem postopku po 1. točki prvega odstavka 427. člena ZFPPIPP (pravna oseba je prenehala poslovati, nima premoženja in je izpolnila vse obveznosti).