Jedro

Dogovor o obrestih v sodni poravnavi, ki se nanaša samo na zapadlo preživninsko terjatev za nazaj, ni izvršilni naslov za zamudne obresti za bodočo preživnino, določeno s pravnomočno sodbo, kjer pa zamudne obresti niso prisojene.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je dovolilo izvršbo za izterjavo posameznih mesečnih preživninskih obveznosti za čas od februarja 1995 do 31.7.1999 v skupnem znesku 630.115,40 SIT, pravdnih stroškov v višini 64.800,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in izvršilnih stroškov v višini 5.883,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Nadalje je sodišče dovolilo izvršbo v zavarovanje zahtevka, da se plačuje preživnina po 16.497,20 SIT za čas od 1.8.1999 do 31.7.2000. Končno je prvostopno sodišče pod II. zavrnilo predlog za izvršbo v delu, s katerim je upnik zahteval izterjavo zakonitih zamudnih obresti od glavnice od zapadlosti posameznih preživninskih obrokov in glede zavarovanja za čas od 1.8.2000 dalje ter izterjavo stroškov izvršilnega predloga nad 5.883,80 SIT.

Proti zavrnilnemu delu sklepa (II.a in II.c) se pritožuje upnik, uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odst. 338. člena ZPP in navaja, da je obrestni zahtevek postavil na podlagi sodne poravnave z dne 18.1.1994, s katero je dolžnik priznal tudi obveznost plačila obresti od preživninskih obveznosti. Prvostopno sodišče ni navedlo razlogov, zakaj sodne poravnave ni upoštevalo. Upnik graja tudi izrek o stroških. Vrednost skupnega zneska izterjave preživninske obveznosti je upnik označil v višini 369.915,40 SIT, za kar je po tarifni št. 13 določena nagrada v višini 300 točk, po tarifni št. 21/1 pa 150 točk in ne 55, kot zmotno ugotavlja prvostopno sodišče. Upniku ni razumljivo sklicevanje na 11. člen Odvetniške tarife, saj gre le za eno stranko in ne za več strank. Upnik tudi smatra, da je sodišče neutemeljeno zavrnilo zahtevek za povrnitev 100 točk v zvezi s pregledom sklepa in prav tako za poročilo stranki z nasvetom v višini 100 točk. Sodišče bi bilo dolžno priznati vsaj 100 točk za oboje.

Pritožba ni utemeljena.

Prvostopno sodišče je pravilno dovolilo izvršbo samo na podlagi pravnomočne sodbe Temeljnega sodišča v Ljubljani, enote v Ljubljani, opr. št. III P 300/92 z dne 18.1.1994, ne pa tudi na podlagi sodne poravnave, sklenjene pri Temeljnem sodišču v Ljubljani, enoti v Ljubljani, dne 18.1.1994 v zadevi opr. št. III P 300/92. V zgoraj navedeni sodbi je naloženo dolžniku plačevanje preživnine za ml. Ž.Z. za čas od 1.2.1994 dalje, in sicer brez zamudnih obresti od zapadlih preživninskih obrokov. Z zgoraj navedeno sodno poravnavo z dne 18.1.1994 pa se je dolžnik zavezal plačati zaostale preživninske zneske v višini 240.000,00 SIT z obrestmi. Sodna poravnava je torej dogovor o plačilu do dneva poravnave zapadle preživnine, sodba pa vsebuje dolžnikovo preživninsko obveznost od 1.2.1994 dalje. Ker upnik v tem izvršilnem postopku izterjuje neplačane preživninske obveznosti za februar 1995, november 1995 in kasnejše mesece, gre torej za izterjavo obveznosti, za katere predstavlja izvršilni naslov sodba. Sodna poravnava določa le obresti za zaostalo preživnino, zapadlo do 18.1.1994, ne določa pa zamudnih obresti za primer neplačila bodoče preživnine, določene s sodbo. Glede na to je torej neutemeljeno sklicevanje pritožbe na sodno poravnavo, ki po svoji vsebini ne more biti izvršilni naslov za zamudne obresti za posamezne preživninske obveznosti po 1.2.1994. Odločitev prvostopnega sodišča pod II.a je torej pravilna, kar velja tudi za razloge izpodbijanega sklepa. Prvostopnemu sodišču ni bilo treba v razlogih sklepa navesti poravnave, saj ta glede na vsebino in glede na izvršilni predlog ne more biti izršilni naslov za dovolitev izvršbe za v predlogu navedene zamudne obresti.

Pritožba upnika je torej v tem delu neutemeljena. V zvezi z izvršilnimi stroški zahteva pritožba priznanje 150 točk po Odvetniški tarifi za sestavo izvršilnega predloga, ker gre za izterjavo skupnega zneska v višini 694.915,40 SIT. To stališče pritožbe je zmotno, saj v sporih za zakonito preživljanje ni pomembna višina preživninske obveznosti, ki se izterjuje, ampak določa tarifna št. 13 točka 2e nagrado za sestavo tožbe v višini 100 točk, tarifna št. 21 pa za izvršilni predlog 50% navedenega, torej 50 točk. V tem obsegu je nagrado pravilno odmerilo tudi prvostopno sodišče. Prav tako niso utemeljene pritožbene trditve v zvezi s stroškovnimi postavkami pregled sklepa in poročilo stranki z nasvetom. Pravilno je stališče prvostopnega sodišča, da pregled sklepa ni posebno opravilo, ampak je to opravilo sestavni del opravila, za katero se po tarifni št. 33 prozna postavka poročilo stranki oziroma kratek dopis. Obvestilo stranki, da je sodišče izdalo sklep o izvršbi, ima namreč po vsebini in obsegu naravo kratkega dopisa in gre zato po tarifni št. 33 točka 4 nagrada 10 točk, kolikor je pravilno priznalo prvostopno sodišče. Res pa je prvostopno sodišče zmotno priznalo 55 točk in 11 točk nagrade, torej 10% povišanje po 11. členu Odvetniške tarife.

Zastopnica upnika ne zastopa več strank in zato za zvišanje ni podlage. Vendar je ta odločitev v korist upniku (dolžnik pa se ni pritožil), zato v tem delu nima interesa za pritožbo in tako tudi tega ni mogoče upoštevati.

Pritožbeno sodišče torej zaključuje, da pritožbene trditve niso utemeljene in da ni podan nobeden izmed uveljavljanih pritožbenih razlogov. Zato je pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).