Jedro

Ocenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili. Postopka preizkusa ocene ni mogoče šteti za dokazni postopek niti ga primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim in kazenskim postopkom). Po tretjem odstavku 17.a člena ZSPJS imata nadrejeni in javni uslužbenec, ki zahteva preizkus ocene, pravico do udeležbe v postopku preizkusa ocene. O preizkusu ocene se vodi zapisnik. Komisija o preizkusu ocene odloči s sklepom (četrti odstavek 17.a člena ZSPJS). ZSPJS ne predpisuje, da se v postopku ocenjevanja javnega uslužbenca smiselno uporabljajo določbe o disciplinskem postopku. Bistveno je, da je javni uslužbenec z oceno seznanjen in da mu je omogočen njen preizkus. S tem je zagotovljena nujna mera kontradiktornosti, ki ustreza pomenu in naravi postopka ocenjevanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za razveljavitev sklepa z dne 30. 5. 2018 in ocene delovne uspešnosti iz ocenjevalnega lista za leto 2017. Odločilo je, da je dolžan tožnik toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 1.375,56 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Navaja, da tožena stranka ni pravilno izvedla postopka preizkusa ocene delovne uspešnosti. Sodišče prve stopnje je napačno presodilo, katera so za odločitev bistvena dejstva. Zato je izpodbijana sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Pri presoji zakonitosti postopka preizkusa ocene bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati temeljna procesna pravila, ki jih določa Ustava RS, in smiselno uporabiti pravila o disciplinskem postopku pri delodajalcu. Tožnik se na seji komisije dne 3. 4. 2018 ni mogel opredeliti do obsežne pisne utemeljitve ocenjevalke A.A. Komisija bi morala tožniku in njegovemu pooblaščencu omogočiti podajanje pripomb. Kršitev načela kontradiktornosti je podana, ker tožnik in pooblaščenec nista mogla postavljati vprašanj ocenjevalki ali od nje zahtevati pojasnil. Seznanjenost tožnika s celotno dokumentacijo je predpostavka zakonitosti postopka preizkusa, pri čemer dodatna utemeljitev ocenjevalke pomeni prvo vsebinsko pojasnilo ocene delovne uspešnosti tožnika. Tožena stranka ni ustrezno obrazložila ocene delovne uspešnosti niti dokazala njene pravilnosti v sodnem postopku. Tožniku ni bila dana možnost, da se na seji komisije seznani z razlogi, ki utemeljujejo oceno. Tudi člani komisije niso vedeli, o čem odločajo. Njihova naloga je bila izključno v tem, da zavrnejo argumente tožnika. To je razlog, da je komisija potrebovala več kot mesec dni časa za vsebinsko seznanitev z utemeljitvijo ocenjevalke in za ponoven razpis seje. Komisija na posvetovanju dne 7. 5. 2018 ni razpolagala s pripombami tožnika na dodatno utemeljitev ocenjevalke. S takšnim ravnanjem je tožena stranka kršila načelo kontradiktornosti (22. in 29. člen Ustave RS). Sodišče prve stopnje je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena SPP, ker ni pridobilo upravnega spisa komisije tožene stranke, ki se nanaša na ugotovitev okoliščin v zvezi z domnevnim trpinčenjem tožnika na delovnem mestu. Nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da ocenjevalka pri podaji ocene delovne uspešnosti ni vedela za prijavo trpinčenja. Četudi to drži, je ocenjevalka za prijavo vedela v času, ko je pripravila dodatno utemeljitev ocene. Prijava trpinčenja je vplivala na izvedbo postopka ocenjevanja. Dejansko stanje je zmotno in nepopolno ugotovljeno. Tožnik pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi, tožniku pa prisodi utemeljeno priglašene stroške postopka, podredno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbe.

3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl. - ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo navedenih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, da je pravilno in popolno ugotovilo odločilna dejstva ter pravilno uporabilo materialno pravo.

6. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje. V izpodbijani sodbi je jasno navedlo, katera so za odločitev bistvena dejstva. Pritožba mu neutemeljeno očita, da je storilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, s čimer pravzaprav izpodbija pravno presojo sodišča prve stopnje. Neutemeljeno mu očita tudi, da je storilo kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker ni pridobilo upravnega spisa komisije za ugotovitev okoliščin v zvezi z domnevnim trpinčenjem na delovnem mestu. Tega dokaza ni predlagal tožnik, ampak tožena stranka, in se z njegovo izvedbo niti ne bi ugotovila za odločitev bistvena dejstva. V pritožbi tožnik neutemeljeno uveljavlja kršitev pravice do izjave (kontradiktornosti) v zvezi s postopkom preizkusa ocene pri toženi stranki. Neutemeljeno se sklicuje na pravici iz 22. in 29. člena Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I in nasl. - URS). 22. člen Ustave RS se nanaša na organe državne ali lokalne oblasti, kadar ti odločajo o pravicah ali obveznostih posameznikov ali pravnih oseb, oziroma na organe, na katere so prenesena javna pooblastila za takšno, po svoji naravi oblastno odločanje. 29. člen Ustave RS pa določa procesna jamstva v kazenskem postopku. Kršitev teh pravic v postopku ocenjevanja pri delodajalcu ni podana.

7. Ocenjevanje delovne uspešnosti ni strogo formalen postopek, ki bi bil podrobno urejen s procesnimi pravili. Postopka preizkusa ocene ni mogoče šteti za dokazni postopek niti ga primerjati s takšnim postopkom (npr. pravdnim in kazenskim postopkom). Po tretjem odstavku 17.a člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS, št. 56/2002 in nasl. - ZSPJS) imata nadrejeni in javni uslužbenec, ki zahteva preizkus ocene, pravico do udeležbe v postopku preizkusa ocene. O preizkusu ocene se vodi zapisnik. Komisija o preizkusu ocene odloči s sklepom (četrti odstavek 17.a člena ZSPJS). ZSPJS ne predpisuje, da se v postopku ocenjevanja javnega uslužbenca smiselno uporabljajo določbe o disciplinskem postopku. Bistveno je, da je javni uslužbenec z oceno seznanjen in da mu je omogočen njen preizkus. S tem je zagotovljena nujna mera kontradiktornosti, ki ustreza pomenu in naravi postopka ocenjevanja.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je imel tožnik možnost opredeliti se do vseh dejstev in razlogov, prav tako je lahko navajal dejstva in predložil dokaze, ki so mu v korist. Iz izpovedi priče B.B. in elektronskega sporočila z dne 1. 3. 2018 izhaja, da je imel tožnik po vročitvi ocenjevalnega lista oziroma pred vložitvijo zahteve za preizkus ocene možnost dodatne seznanitve z razlogi, zaradi katerih ga je ocenjevalka ocenila z oceno dobro za leto 2017. Te možnosti tožnik ni izrabil. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje, ZSPJS niti ne določa obveznosti vnaprejšnje predložitve dodatne utemeljitve ocenjevalke oziroma dokumentacije, s katero razpolaga komisija. Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da se tožnik ni mogel opredeliti do dodatne utemeljitve ocenjevalke in nanjo podati pripomb. Ker je bil tožnik na komisijo vabljen in mu je bil omogočen vpogled v dokumentacijo oziroma mu je bila dodatna utemeljitev ocenjevalke na seji dne 3. 4. 2018 prebrana, se je o njej lahko izjasnil. V tretjem odstavku 17.a člena ZSPJS je določena pravica nadrejene, da se udeleži seje. To pomeni, da ne obstoji dolžnost njenega prihoda, zato pritožba neutemeljeno očita komisiji, da bi morala tožniku omogočiti, da na seji ocenjevalki postavlja vprašanja in od nje zahteva dodatna pojasnila.

9. Javni uslužbenec lahko v skladu z določbo 17.a člena ZSPJS zahteva preizkus ocene pred komisijo, nadrejeni delavec, ki je oceno podal, pa ima v tem postopku možnost podano oceno izčrpneje obrazložiti v skladu s predpisanimi kriteriji. ZSPJS ne določa, da lahko nadrejeni delavec pojasnila v postopku preizkusa ocene pred komisijo poda le v okviru razlogov, ki jih je zapisal v ocenjevalnem listu. Delodajalec lahko podano oceno delovne uspešnosti z navajanjem dodatnih oziroma novih razlogov obrazloži še v sodnem postopku (prim. odločbe VDSS Pdp 541/2012, Pdp 104/2015, Pdp 97/2015 in Pdp 219/2019). Na podlagi ugotovitev, da je komisija vpogledala v ocenjevalni list in ostalo dokumentacijo in da je imel tudi tožnik možnost obrazložiti vloženo zahtevo za preizkus ocene ter se izreči glede navedb nadrejene (ocenjevalke), je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je komisija postopek preizkusa ocene izvedla pravilno. Pritožba neutemeljeno navaja, da bi morala komisija tožniku glede dodatnih pojasnil ocenjevalke določiti dodatni rok za izjasnitev. Takšna obveznost komisije v postopku preizkusa ocene iz določbe 17.a člena ZSPJS ne izhaja. Neutemeljeno navaja, da člani komisije na seji dne 4. 3. 2018 niso vedeli, o čem odločajo, saj je komisija oceno delovne uspešnosti potrdila po posvetovanju njenih članov na seji dne 7. 5. 2018. Člani komisije so odločitev glede tožnikove delovne uspešnosti sprejeli soglasno. Ocenjevalni postopek tožnika ni bil kršen s tem, ko je komisija odločitev sprejela en mesec po opravljeni seji.

10. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je bil postopek ocenjevanja delovne uspešnosti za tožnika izpeljan zakonito. Prav tako je sodišče pravilno ugotovilo odločilna dejstva ter pravilno presodilo, da je ocena delovne uspešnosti dobro utemeljena (posledično pa je pravilen tudi sklep komisije z dne 30. 5. 2018 o preizkusu ocene) in ni posledica prijave trpinčenja tožnika. Ocenjevalka je tožnikovo delo v letu 2017 ocenila, preden se je seznanila s prijavo trpinčenja. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ocena temelji na razdelanih in preverljivih kriterijih in posledično utemeljeno zavrnilo tožnikove trditve o trpinčenju na delovnem mestu s strani ocenjevalke. Očitek zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja je neutemeljen.

11. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in tudi ne razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbe (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP). Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo, ki ni v ničemer pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako ni bil potreben za postopek (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in prvim odstavkom 155. člena ZPP).