Up-432/03 - 6

18. 3. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž. na seji senata dne 26. februarja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Up 175/00 z dne 20. 3. 2003 v zvezi s sklepom Upravnega sodišča št. U 1426/99 z dne 3. 11. 1999 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Upravno sodišče je s sklepom št. U 1426/99 zavrglo pritožnikovo tožbo zoper toženi stranki Personalni svet Okrožnega sodišča v Ljubljani in Personalno komisijo Državnega tožilstva (1. točka izreka), glede tožbe zoper Sodni svet in Vlado pa se je izreklo za stvarno nepristojno (3. in 4. točka izreka). Vrhovno sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožnikovo pritožbo in potrdilo 1. točko izreka sklepa Upravnega sodišča. Po stališču Vrhovnega sodišča ima kandidat v postopku kandidiranja za izvolitev za sodnika ali za imenovanje za državnega tožilca sodno varstvo le zoper dokončni akt o izbiri kandidata. V postopku izbire kandidata za sodnika naj bi bil to predlog Sodnega sveta za izvolitev v sodniško funkcijo, v postopku izbire kandidata za državnega tožilca pa predlog ministra, pristojnega za pravosodje. Po navedenem stališču bi moral pritožnik sprožiti upravni spor zoper dokončni akt o izbiri, če je menil, da je bil postopek kandidiranja oziroma mnenja o njegovi primernosti za opravljanja sodniške oziroma tožilske funkcije nezakonit.

2.Pritožnik izpodbija navedeno stališče Vrhovnega sodišča. Meni, da je varstvo ustavnih pravic zagotovljeno zoper vsako nezakonito dejanje. Vsa dejanja, s katerimi so mu bile kršene njegove ustavne pravice, naj bi v tožbi podrobno opisal, vendar se do njih Vrhovno sodišče ni opredelilo. Mnenje o primernosti kandidata za opravljanje sodniške ali tožilske funkcije naj bi odločilno vplivalo na izvolitev oziroma imenovanje v funkcije, za katere je kandidiral. Zato bi moral imeti možnost, da se z mnenji seznani in da nanje da svoje pripombe. Pritožnik meni, da sta mu bili z izpodbijanim stališčem Vrhovnega sodišča kršeni pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena in pravica do sodnega varstva iz 23. člena Ustave ter da sta bila kršena 6. in 8. člen Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 - v nadaljevanju EKČP).

3.Pritožnik meni, da mu izpodbijano stališče Vrhovnega sodišča odvzema pravico do sodnega varstva glede posameznih nezakonitih dejanj, storjenih v postopkih kandidiranja za funkcijo sodnika ali državnega tožilca (ni mu bil dovoljen vpogled v mnenje personalnega sveta oziroma personalne komisije, ni bil opravljen razgovor). S tem, ko je Vrhovno sodišče potrdilo zavrženje njegove tožbe, naj bi mu kršilo pravico do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave.

4.Pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave zagotavlja vsakomur, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter o obtožbah proti njemu odloča sodišče. Stališče Vrhovnega sodišča, da ima pritožnik zaradi morebitnih nezakonitih aktov in dejanj v kandidacijskem postopku zagotovljeno sodno varstvo šele po končanju tega postopka, torej zoper končni akt o izbiri, ki je pri kandidiranju za sodnika predlog Sodnega sveta za izvolitev določenega kandidata, pri kandidiranju za tožilca, pa predlog Ministra za pravosodje za imenovanje za državnega tožilca, ne posega v pritožnikovo pravico do sodnega varstva. Pravica do sodnega varstva ne zagotavlja, da mora biti predvideno posebno sodno varstvo glede vsakega akta ali dejanja znotraj posameznega postopka, čeprav bi se z njimi lahko poseglo v človekove pravice (npr. opustitev seznanitve z mnenji ali opustitev vabljenja na razgovor). Zadošča, če ima sodno varstvo po končanem postopku tudi zoper akte ali dejanja, s katerimi naj bi mu bile v konkretnem postopku kršene ustavne pravice. V obravnavanem primeru je to upravni spor na podlagi 2. točke prvega odstavka 10. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. - ZUS). Pritožnik bi v upravnem sporu zoper navedene končne akte lahko uveljavljal vse nezakonitosti, s katerimi naj bi mu bile kršene njegove ustavne pravice v kandidacijskih postopkih.

5.Zato je očitek, da sta mu bili z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišče kršeni pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave in pravica do poštenega obravnavanja iz 6. člena EKČP, neutemeljen.

6.Neutemeljen je tudi očitek, da mu je bila kršena pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Z izpodbijanim sklepom bi bila pravica do enakega varstva pravic lahko kršena le, če bi bilo stališče Vrhovnega sodišče očitno napačno ter brez razumne pravne obrazložitve, da bi ga bilo mogoče označiti za arbitrarnega oziroma samovoljnega. Vrhovno sodišče je svoje stališče izčrpno obrazložilo in utemeljilo. Vsebinsko enako stališče je zavzelo Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-202/99 z dne 21. 12. 2002 (Uradni list RS, št. 105/02 in OdlUS XI, 236, točka 6 obrazložitve), na katero se v izpodbijanem sklepu sklicuje tudi Vrhovno sodišče.

7.Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje tudi kršitev pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja iz 8. člena EKČP, vendar je z ničimer ne utemelji, zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni moglo preizkusiti.

8.Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan