Jedro

Če stranka poda dokazni predlog z vpogledom v drug spis, mora v njem določno navesti, katere listine naj se vpogledajo, saj le pavšalno sklicevanje na pravdni spis oziroma listine v njem ne zadošča. V skladu z zahtevo po konkretizaciji dokaznega predloga namreč stranka ne more predlagati, da se vpogledajo kar vse listine v spisu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je dolžna toženka v roku osmih dni od prejema sodbe tožnici plačati 2.764,25 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 14. 1. 2020 dalje do plačila (I. točka izreka). Toženki je naložilo povrnitev tožničinih pravdnih stroškov v višini 698,98 EUR s pripadki (II. točka izreka).

2. Zoper izpodbijano sodbo se iz razlogov absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zmotne uporabe materialnega prava pritožuje toženka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in tožbo zavrne ter tožnico "stroškovno penalizira".

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo višjemu sodišču predlaga, da pritožbo zavrne in potrdi sodbo sodišča prve stopnje ter tožnici (pravilno toženki) naloži povračilo pravdnih stroškov.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR, teče ta gospodarski spor po prvem odstavku 495. člena ZPP po določbah postopka v sporih majhne vrednosti. O pritožbi je zato na podlagi petega odstavka 458. člena ZPP odločala sodnica posameznica. Sodba v sporu majhne vrednosti se lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja: - da sta pravdni stranki sodelovali na projektu sanacije hidroizolacije objekta A. za investitorko B., d. o. o.; - da sta se pravdni stranki dogovorili, 1) da bo toženka za opravljene storitve in dobavljeno blago (tako tožnice kot toženke) investitorju izstavila enoten račun, 2) da znaša vrednost opravljenih storitev in dobavljenega blaga s strani tožnice 2.860,00 EUR ter 3) da bo toženka tožnici slednji znesek poravnala, ko bo prejela plačilo za opravljena hidroizolacijska dela s strani investitorke; - da je investitorka toženki 6. 1. 2020 plačala za opravljena hidroizolacijska dela; - da sta se pravdni stranki s podpisom Pogodbe o pobotu terjatev z dne 10. 3. 2021 strinjali, da je iztoževani znesek zapadel v plačilo 14. 1. 2020. 7. Med strankama je bila sporna zapadlost terjatve.1 Prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika (OZ) določa, da pride dolžnik v zamudo, če ne izpolni obveznosti v roku, ki je določen za izpolnitev. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je iztoževani znesek zapadel v plačilo 6. 1. 2020, ko je toženka prejela plačilo investitorke, nedvomno pa je zapadel v plačilo 14. 1. 2020, saj sta se o tem datumu zapadlosti pravdni stranki strinjali s podpisom Pogodbe o pobotu terjatev z dne 10. 3. 2021. 8. Pritožnica zatrjuje, da iz listin, na katere se sklicuje sodišče prve stopnje, ne izhaja, da je investitorka toženki plačala celotno delo iz naslova sanacije hidroizolacije. Višje sodišče pojasnjuje, da s temi navedbami pritožnica ne uveljavlja kršitve določb pravdnega postopka, temveč uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar ni dovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 458. člena ZPP). Sodišče prve stopnje je tako glede dogovora o času izpolnitve pravilno uporabilo določbo 299. člena OZ (pritožba se napačno sklicuje na 289. člen OZ).

9. Nadalje pritožnica v pritožbi povsem pavšalno navaja, da je na dogovor o zapadlosti terjatve2 opozorila v svojih pripravljalnih vlogah, "kjer je tudi ponudila dokaz z navedbo sodnega spisa, ki ga vodi zoper B., d. o. o., zaradi neplačila celotnega računa za delo v A.", ter pozvala tožnico, da se ji pridruži kot stranska intervenientka v navedenem postopku, česar ta ni storila. V zvezi s temi navedbami pritožnica ne poda nobenih konkretnih pritožbenih očitkov, zato višje sodišče nanje ne more konkretizirano odgovoriti. Tudi sicer pa višje sodišče pojasnjuje, da če stranka poda dokazni predlog z vpogledom v drug spis, mora v njem določno navesti, katere listine naj se vpogledajo, saj le pavšalno sklicevanje na pravdni spis oziroma listine v njem ne zadošča. V skladu z zahtevo po konkretizaciji dokaznega predloga namreč stranka ne more predlagati, da se vpogledajo kar vse listine v spisu.3 Poleg tega mora svoj predlog tudi ustrezno substancirati, torej pojasniti, katero dejstvo z dokaznim predlogom dokazuje, ter kako bo izvedba tega dokaza vplivala na rezultat postopka, česar vsega pa toženka v svojih pripravljalnih vlogah ni storila. Nenazadnje pa zatrjevano dejstvo, da toženka v drugem postopku od investitorke zahteva tudi plačilo za hidroizolacijska dela, ni pravno odločilno, glede na dejanski ugotovitvi sodišča prve stopnje v tem postopku, da je investitorka toženki 6. 1. 2020 plačala za ta dela4 in da sta pravdni stranki naknadno sklenili dogovor o (spremembi) zapadlosti iztoževane terjatve 14. 1. 2020. 10. Iz pritožbe je mogoče razbrati nasprotovanje odločitvi o stroških postopka samo iz razloga napačne odločitve o glavni stvari, ki pa se je izkazal za neutemeljenega. Ker pritožnica glede tega ni podala drugih konkretiziranih pritožbenih očitkov, pritožba tudi v tem delu ni utemeljena.

11. Ker se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki niso izkazali za utemeljene in ker ob preizkusu izpodbijane sodbe v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo niti uradoma upoštevnih kršitev, je višje sodišče na podlagi 353. člena ZPP odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.

12. Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP). Tožnica je sicer odgovorila na pritožbo, vendar odgovor ni v ničemer prispeval k razrešitvi zadeve (prvi odstavek 155. člena ZPP). S ponavljanjem dejanskega stanja, zatrjevanega pred sodiščem prve stopnje, namreč v sporu majhne vrednosti ni mogoče doprinesti k odločitvi o pritožbi. Zato mora tudi tožnica stroške pritožbenega postopka kriti sama (prvi odstavek 165. člena ZPP).

1 Toženka je namreč ugovarjala, da še ni prejela celotnega plačila s strani investitorke, zato iztoževana terjatev še ni zapadla. 2 Tj. dogovor pravdnih strank, da bo terjatev zapadla v plačilo, ko bo investitorka poplačala toženko. 3 Glej npr. sodne odločbe Vrhovnega sodišča Republike Slovenije X Ips 18/2019 z dne 20. 5. 2020, II Ips 279/2009 z dne 9. 9. 2010 in II Ips 196/2008 z dne 1. 10. 2009. 4 Navedeno naj bi izhajalo iz investitorkinega elektronskega sporočila in potrdila o plačilu.