27. 3. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik na Z., na seji senata 9. marca 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Cp 977/2004 z dne 14. 12. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča na Jesenicah št. P 3/2004 z dne 24. 3. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Okrajno sodišče je v sporu zaradi motenja posesti v pretežni meri ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov. Ugotovilo je, da je pritožnik (v pravdi prvi toženec) skupaj z drugim tožencem motil posest tožnikov, s tem ko je premaknil traktorsko prikolico in brano ter na tem prostoru naredil betonski zid z železnimi stebrički. Prepovedalo mu je bodoča podobna motilna ravnanja in mu naložilo, naj zid odstrani ter prikolico in brano namesti na mesto, kjer sta bili pred motenjem. Višje sodišče je pritožbo pritožnika zavrnilo.

2.Pritožnik zatrjuje kršitev 33. in 67. člena Ustave. Pojasnjuje, da je bila meja med njegovim zemljiščem in med zemljiščem tožnikov določena v nepravdnem postopku in da je naredil ograjo na svoji parceli. Sodišče naj bi z izpodbijano odločitvijo poseglo v zid in v zemljišče, ki sta v njegovi lasti. Prilaga judikat Vrhovnega sodišča Srbije z dne 4. 6. 1969, ki naj bi dokazoval, da za izpodbijano odločitev ni podlage.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi bile z njo kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ne more povzročiti pomembnejših posledic za pritožnika. Obveznost, ki jo pritožniku nalaga sodišče (odstranitev ograje ter premik prikolice in brane), standardu pomembnejših posledic očitno ne ustreza. Zato po oceni Ustavnega sodišča ne gre za zadevo, ki bi za pritožnika lahko imela takšen pomen, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti ter človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takih vprašanj v tej zadevi ni. Kolikor pa se pritožnik dotika ustavnopravno relevantnih vidikov, je Ustavno sodišče o njihovi vsebini že izoblikovalo stališča in ni treba, da bi jih v tej zadevi ponavljalo.

6.Glede na to Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan