Jedro

Rubež premičnin je izvršitelj poskusil opraviti še preden je upnik vložil predlog za odlog izvršbe, zato so stroški, ki so nastali s poskusom rubeža, potrebni za izvršbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžniku naložilo plačilo 102,54 € nadaljnjih izvršilnih stroškov upniku, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Zoper sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da v celoti izpodbija sklep, saj dolg že plačuje v obrokih po 50,00 € mesečno, ker je prišlo do dogovora. Skupni dolg je 554,00 € in bo plačan v obrokih.

Pritožba ni utemeljena.

Stroški izvršitelja so stroški izvršilnega postopka (292. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ), vodilo pri odmeri stroškov pa je potrebnost stroškov za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Pritožnik smiselno neutemeljeno izpodbija zaključek prvostopenjskega sodišča, da je upnik upravičen do povrnitve stroškov izvršilnega postopka v višini 102,54 €. Ti stroški so upniku nastali zaradi dela izvršitelja, natančneje zaradi rubeža, ki ga je izvršitelj poskusil opraviti dne 29. 6. 2010. Iz podatkov v spisu izhaja, da je upnik dne 8. 7. 2010 predlagal odlog izvršbe do 1. 9. 2011 oziroma do ugotovitve, ali bo upnik poplačan na podlagi predloga dolžnika, da dolg poravna obročno. O odlogu izvršbe zaenkrat še ni bilo odločeno, rubež premičnin, ki je bil dovoljen s pravnomočnim sklepom o izvršbi, pa je izvršitelj poskusil opraviti dne 29. 6. 2010, torej še preden je upnik vložil predlog za odlog izvršbe. Stroški, nastali s poskusom rubeža, so bili zato potrebni za izvršbo. Ker je upnik z obračunom stroškov izvršitelja soglašal, je obračun postal dokončen. Upniku so tako nastali stroški v zvezi z delom izvršitelja v znesku 102,54 €, zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da je dolžnik dolžan upniku povrniti 102,54 € nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Pritožba konkretizirano ne izpodbija odločitve sodišča prve stopnje glede odmerjene višine izvršilnih stroškov, zato je sodišče druge stopnje tudi ta del odločitve preizkusilo le v okviru razlogov, na katere na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti. Preizkus je pokazal, da glede tega dela odločitve niso podane niti bistvene kršitve določb postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, niti ni zmotno uporabljeno materialno pravo, stroški so bili odmerjeni ob pravilni uporabi določb, ki urejajo povrnitev stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ) ter določb Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (Uradni list RS, št. 18/2003).

Ker pritožbene navedbe niso utemeljene in ker tudi niso podani razlogi, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je bilo potrebno dolžnikovo pritožbo, ki se je izkazala za neutemeljeno, zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (druga točka 365. člena v zvezi s 353. členom in prvim odstavkom 366. člena ZPP ter v zvezi s 15. členom ZIZ).