Jedro

Navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta v primeru objektivne kumulacije nedenarnih zahtevkov ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.

Izrek

Revizija se zavrže. Tožeča stranka sama krije svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo zahtevku na ugotovitev, da spada v skupno premoženje nepremičnina parc. št. 1100, vl. št. 1830, k.o. ..., in da je delež tožnice na skupnem premoženju 1/2. 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženca zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Revizijo vlaga toženec zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da se reviziji ugodi ter se sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija je bila po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) vročena nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila, ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni dovoljena.

6. V premoženjskih sporih je po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1,000.000 SIT (sedaj 4.172,93 EUR). Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Če tožeča stranka v tožbi uveljavlja zoper toženo stranko več zahtevkov, ki imajo različno podlago, se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, tako da se dovoljenost revizije presoja glede vsakega zahtevka posebej.

7. Tožnica je zahtevala (1) vrnitev darila (solastniškega deleža do 1/3 na nepremičnini parc. št. 1100, vl. št. 1830 k.o. ...) zaradi odpadle podlage – razveze zakonske zveze, (2) razveljavitev dela darilne pogodbe zaradi zmote ter (3) ugotovitev, da spadajo nepremičnine parc. št. 1100, 1101, 1102/1, vl. št. 1830, vse k.o. ..., v skupno premoženje ter izstavitev zemljiškoknjižnih dovolil za navedene nepremičnine. V tej pravdni zadevi gre torej za objektivno kumulacijo nedenarnih zahtevkov, ki se opirajo na različno dejansko in pravno podlago, tožnica pa je navedla le eno vrednost spornega predmeta. Na revizijski stopnji je sporna le še odločitev o zahtevku, ali nepremičnina parc. št. 1100, vl. št. 1830, k.o. ..., spada v skupno premoženje. Toženec je sicer v reviziji označil vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe s 125.187,00 EUR, kar pa je le prepis zneska, s katerim je bila označena vrednost celotnega spornega predmeta v tožbi. Iz podatkov v spisu prav tako ni razvidno, da bi toženec v postopku pred sodiščem prve stopnje zahteval ugotovitev vrednosti spornega predmeta.

8. Revizijsko sodišče nima pooblastila za ugibanje, ali je z navedbo ene same vrednosti spornega predmeta ocenjen prvi, drugi ali tretji tožbeni zahtevek ali vsi skupaj in koliko odpade na vsakega od uveljavljenih zahtevkov. Tako ravnanje revizijskega sodišča bi bilo povsem arbitrarno in bi pravdne stranke postavilo v neenakopraven položaj. Zato ima navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta v primeru objektivne kumulacije nedenarnih zahtevkov enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.(1) Toženčeva revizija tako ni dovoljena, zato jo je revizijsko sodišče po 377. členu ZPP zavrglo.

9. Če sodišče zavrže ali zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP).

V konkretnem primeru toženec do povrnitve revizijskih stroškov ni upravičen, ker z revizijo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP), tožnica pa svoje stroške krije sama zato, ker stroški za vsebinski odgovor na nedovoljeno revizijo za pravdo niso potrebni (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. odločbe VS RS II Ips 346/2006 z dne 13. 7. 2006, II Ips 472/2005 z dne 14. 6. 2007, II Ips 449/2005 z dne 30. 8. 2007.