Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep II Cpg 646/2000

ECLI:SI:VSLJ:2000:II.CPG.646.2000 Civilni oddelek

odlog izvršbe predlog
Višje sodišče v Ljubljani
6. september 2000

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo dolžnika, ki je izpodbijal sklep o izvršbi in predlog za odlog izvršbe. Dolžnik ni izkazal, da bi mu izvršba povzročila znatnejšo škodo, prav tako ni dokazal, da premoženje, na katerem se izvršba izvaja, ni v njegovi lasti. Sodišče je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, da predlog za odlog izvršbe ni utemeljen, saj dolžnik ni izpolnil pogojev iz 1. odst. 63. člena ZIP.
  • Odlog izvršbe - Ali je dolžnik izkazal pogoje za odlog izvršbe, kot jih določa 1. odst. 63. člena ZIP?Dolžnik je trdil, da bi mu izvršba povzročila nenadomestljivo škodo, vendar ni izkazal, da bi bila ta škoda povezana z njegovo situacijo, temveč je omenjal škodo tretje osebe.
  • Lastništvo premoženja - Ali je dolžnik lahko uspešno uveljavljal ugovor glede izvršbe na premoženju, ki ni v njegovi lasti?Dolžnik je trdil, da izvršba poteka na premoženju, ki ni v njegovi lasti, vendar je sodišče ugotovilo, da lahko tak ugovor poda le tretja oseba, ki izkaže pravico do premoženja.
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V predlogu za odlog je dolžnik sicer trdil, da bi mu izvršba povzročila nenadomestljivo škodo, vendar realizacija izvršbe sama zase in kot končni cilj tega postopka ne more biti za dolžnika tista škoda, ki bi bila glede na določbo 1. odst. 63. člena ZIP predvidena za odlog izvršbe. V zvezi s sklicevanje na nenadomestljivo škodo, ki naj bi jo zaradi izvršbe pretrpela tretja oseba, pa dolžnik ni pojasnil povezave med nastankom škode tretji osebi in škodo, ki bi jo pretrpel sam. Ker temeljni pogoj za odlog izvršbe iz 1. odst. 63. člena ZIP, ni izpolnjen, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za odlog izvršbe zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi. Dolžnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je dne 16.03.2000 s sklepom delno ugodilo ugovoru zoper sklep o izvršbi opr.št. Ig 98/01378 z dne 16.03.1998 in izvršbo ustavilo za 37.836,90 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.10.1994 do 26.03.1998. Predlog za odlog izvršbe pa je zavrnilo in dolžniku naložilo, da upniku povrne nadaljnje izvršilne stroške, ki jih je imel z odgovorom na ugovor. Dolžnik se je zoper navedeni sklep pravočasno pritožil zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navedel je, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje ter zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zaradi zaprtja njegovega računa dovolilo tudi izvršbo na premičnem premoženju, ki pa glede na prenehanje dejavnosti ni v njegovi lasti, temveč v lasti družbe, ki je po zaprtju obratovalnice prevzela dela. Ker gre za osnovna proizvodna sredstva, bi bila izvršba na teh sredstvih izključena. Vsekakor pa je po njegovih navedbah utemeljen razlog za odlog izvršbe. Poleg pogoja iz 1. točke 1. odst. 63. člena ZIP je bil z vložitvijo revizije nedvomno izpolnjen tudi pogoj, da obstaja verjetna nevarnost, da bi z izvršbo pretrpel znatnejšo škodo. Izvršba je uperjena na premoženje obratovalnice na naslovu K..., Ljubljana. Gre za orodje oz. proizvodna sredstva za opravljanje dejavnosti, ki jo je sam prenehal opravljati. Ker je njegov žiro račun ostal prazen, se bo upnik pred odločitvijo o reviziji skušal poslužiti izvršbe na proizvodna sredstva, ki niso dolžnikova last. S tem pa bi nastala nenadomestljiva škoda, predvsem iz razloga, ker bi neposlovanje družbe v obdobju enega meseca lahko pomenilo njen propad. Zato predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter ugodi ugovoru in predlogu za odlog izvršbe, upniku pa naloži plačilo stroškov postopka. Pritožba ni utemeljena. Dolžnik napada odločitev sodišča prve stopnje o delni utemeljenosti ugovora zoper sklep o izvršbi (1. točka izreka) iz razloga, ker je zaradi zaprtja njegovega računa sodišče dopustilo izvršbo na premično premoženje, ki pa ni v njegovi lasti, temveč v lasti družbe, ki je prevzela dejavnost. Vendar lahko ugovor, da predmet izvršbe ni v lasti dolžnika, temveč v lasti tretjega, poda le tretji, če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki izvršbo preprečuje. (1. odst. 56. člena Zakona o izvršilnem postopku - v nadaljevanju ZIP). Tudi ugovorna trditev, da je sodišče prve stopnje dovolilo rubež osnovnih proizvodnih sredstev, ki so iz izvršbe izvzeta, v fazi dovolitve izvršbe, ni upoštevna. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom o izvršbi, v skladu s predlogom upnika, dovolilo izvršbo na (vseh) premičninah dolžnika, ki se nahajajo kjerkoli, zlasti pa na naslovu: B. Z., K..., Ljubljana. Ker upnik ni predlagal izvršbe na konkretne (individualizirane) premičnine, bo dolžnik ugovorni razlog iz 7. točke 1. odst. 50. člena ZIP oz. 7. točke 1. odst. 55. člena sedaj veljavnega Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), lahko uspešno uveljavljal šele v primeru, če bi se v fazi oprave izvršbe izkazalo, da se izvršba dejansko vodi na premičnine, ki so po določbi 71. člena ZIP oz. 79. člena sedaj veljavnega ZIZ iz izvršbe izvzete. V zvezi s trditvijo o vloženi reviziji pa sodišče druge stopnje dolžniku pojasnjuje, da upošteven ugovorni razlog ni dejstvo, da je bila vložena revizija, temveč razveljavitev ali sprememba odločbe, ki v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov (4. točka 1. odst. 50. člena ZIP). Glede na to, da dolžnik v ugovoru, razen tistih, ki jih je upoštevalo že sodišče prve stopnje, ni navedel drugih razlogov, ki bi glede na določbo 1. odst. 50. člena ZIP preprečevali izvršbo, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je ugovor le delno utemeljen. Dolžnik pa se je pritožil tudi zoper odločitev sodišča prve stopnje o predlogu za odlog izvršbe (2. točka izpodbijanega sklepa). Sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom sodišča prve stopnje, ki je predlog za odlog zavrnilo zato, ker dolžnik ni izkazal za verjetno, da bo z izvršbo prav njemu nastala znatnejša škoda. V predlogu za odlog je dolžnik sicer trdil, da bi mu izvršba povzročila nenadomestljivo škodo, vendar realizacija izvršbe sama zase in kot končni cilj tega postopka ne more biti za dolžnika tista škoda, ki bi bila glede na določbo 1. odst. 63. člena ZIP predvidena za odlog izvršbe. V zvezi s sklicevanje na nenadomestljivo škodo, ki naj bi jo zaradi izvršbe pretrpela tretja oseba, pa dolžnik ni pojasnil povezave med nastankom škode tretji osebi in škodo, ki bi jo pretrpel sam. Ker temeljni pogoj za odlog izvršbe iz 1. odst. 63. člena ZIP, ni izpolnjen, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je predlog za odlog izvršbe zavrnilo. Ob preizkusu izpodbijanega sklepa sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep, na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, potrdilo. Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa temelji na 1. odst. 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na to, da dolžnik s pritožbo ni uspel, bo moral sam nositi svoje stroške pritožbenega postopka (154. člen ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia