Jedro

Napačno je stališče prvostopenjskega sodišča, da stečajni dolžnik ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks, ker je s svojo dejavnostjo že prenehal oziroma bo prenehal do konca stečajnega postopka. Tudi stečajni dolžnik posluje oziroma opravlja dejavnost, ki je v tem, da se vnovčuje stečajna masa z namenom, da se poplačajo upniki. V primeru, da stečajni dolžnik ne razpolaga z dovolj sredstvi, je lahko takšno poslovanje zaradi plačila sodne takse ogroženo.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev, obročno plačilo oziroma odlog plačila sodnih taks.

Tožeča stranka je zoper sklep pravočasno vložila pritožbo zaradi zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da predlogu za oprostitev oziroma odlog oziroma obročno plačilo sodnih taks ugodi.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na stališče, da pri pravni osebi, ki je v stečajnem postopku, že pojmovno ni mogoče govoriti, da bi plačilo sodne takse lahko ogrožalo njeno dejavnost, saj je z opravljanjem svoje dejavnosti že prenehala oziroma bo prenehala do zaključka stečajnega postopka. Zato namen taksne oprostitve iz 3. odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) (1), v takšnem primeru ne more biti dosežen.

Pritožnik utemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je zmotno uporabilo določbo 3. odstavka 11. člena ZST-1. V skladu z navedeno zakonsko določbo sodišče oprosti pravno osebo plačila sodne takse (oziroma dovoli odlog ali obročno plačilo), za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, če nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti. Napačno je stališče prvostopenjskega sodišča, da stečajni dolžnik ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks, ker je s svojo dejavnostjo že prenehal oziroma bo prenehal do konca stečajnega postopka. Tudi stečajni dolžnik posluje oziroma opravlja dejavnost, ki je v tem, da se vnovčuje stečajna masa z namenom, da se poplačajo upniki. V primeru, da stečajni dolžnik ne razpolaga z dovolj sredstvi, je lahko takšno poslovanje zaradi plačila sodne takse ogroženo. Pri presoji utemeljenosti predloga za taksno oprostitev stečajnega dolžnika je tako potrebno določbo 3. odstavka 11. člena ZST-1 razlagati v zgoraj nakazani smeri.

Tožeča stranka je v predlogu za taksno oprostitev navedla, da ne razpolaga z dovolj sredstvi za plačilo dolžnih taks in za delovanje v stečajnem postopku. Sodišče prve stopnje se zaradi napačne materialnopravne presoje določbe 3. odstavka 11. člena ZST-1 do teh trditev ni opredelilo. Zato je ostalo dejansko stanje, ki je odločilno za odločitev o predlogu, nepopolno ugotovljeno.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku (2)).

Sodišče prve stopnje naj v novem postopku preizkusi trditve tožeče stranke, s katerimi utemeljuje predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo oziroma odlog plačila sodnih taks. Nato pa naj o predlogu ponovno odloči. (1) Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami in dopolnitvami – v nadaljevanju ZST-1. (2) Ur. l. RS, št. 73/2007- UPB3 s spremembami in dopolnitvami.