Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali je upravni organ v postopku razlastitve dolžan po uradni dolžnosti preveriti, ali ponudba, vročena razlastitvenemu zavezancu in priložena zahtevi za uvedbo razlastitvenega postopka ustreza zahtevam iz 197. člena ZUreP-2, ali pa to preveri le na ugovor zavezanca? Ali je pravilno stališče sodišča, da lahko razlastitveni upravičenec tudi po dokončnosti razlastitvenega postopka pridobiva (druga) zemljišča, ki jih potrebuje za uresničitev razlastitvenega namena? Ali je v takem primeru mogoče govoriti o obstoju konkretnega javnega interesa?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanj: Ali je upravni organ v postopku razlastitve dolžan po uradni dolžnosti preveriti, ali ponudba, vročena razlastitvenemu zavezancu in priložena zahtevi za uvedbo razlastitvenega postopka ustreza zahtevam iz 197. člena ZUreP-2, ali pa to preveri le na ugovor zavezanca? Ali je pravilno stališče sodišča, da lahko razlastitveni upravičenec tudi po dokončnosti razlastitvenega postopka pridobiva (druga) zemljišča, ki jih potrebuje za uresničitev razlastitvenega namena? Ali je v takem primeru mogoče govoriti o obstoju konkretnega javnega interesa?

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper odločbo, št. 352-125/2019-14 z dne 12. 2. 2020, s katero je Upravna enota Ljubljana med drugim odločila, da se v korist razlastitvene upravičenke Mestne občine Ljubljana, za namen prevzema in gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture – ceste in javnega kanalizacijskega omrežja, razlastijo tam navedena zemljišča v lasti tožeče stranke. Pritožbo tožnice zoper navedeno odločbo je Ministrstvo za okolje in prostor z odločbo, št. 35020-20/2020-2 z dne 20. 8 . 2020, zavrnilo.

2. V obrazložitvi je Upravno sodišče pritrdilo tožnici, da mora biti ponudba za odkup nepremičnin, ki je poslana razlastitvenemu zavezancu in priložena zahtevi za razlastitev, izdelana v skladu s 197. členom Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju ZUreP-2) in da s kasnejšo predložitvijo cenitve, ki zavezancu ni bila vročena, ni mogoče odpraviti pomanjkljivosti ponudbe. Vendar, ker tožnica v upravnem in pritožbenem postopku ugovora glede pomanjkljivosti ponudbe ni uveljavljala, prerekala je le višino odškodnine, je ta tožbeni ugovor štelo za nedovoljeno tožbeno novoto in se do njega ni opredelilo. Zavrnilo pa je tožbeni ugovor, da javna korist za razlastitev ni izkazana, ker glavna nepremičnina, ki naj bi bila predmet rekonstrukcije ni v lasti razlastitvene upravičenke in postopek razlastitve glede te nepremičnine tudi ni tekel.1 Navedlo je, da ima razlastitveni upravičenec možnost pridobiti nepremičnine, ki jih rabi za uresničitev razlastitvenega namena, ali z razlastitvijo ali pa po civilni poti z nakupom, kot se je uresničilo v obravnavani zadevi, glede zemljišča po katerem poteka obstoječa cesta, ki je bilo že v času podanega odgovora na tožbo v lasti razlastitvene upravičenke, kar je izkazala z zemljiškoknjižnim izpiskom.

3. Tožnica je vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in Vrhovnemu sodišču predlaga, naj dopusti revizijo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanj, navedenih v izreku tega sklepa, izpolnjeni, zato je v tem obsegu predlogu ugodilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

6. Prvo vprašanje se nanaša na ponudbo za odkup nepremičnin. Vročitev te ponudbe razlastitvenemu zavezancu je pogoj za uvedbo razlastitvenega postopka, poleg tega je ponudba tudi obvezna sestavina zahteve za razlastitev. Pred uveljavitvijo ZUreP-2 veljavni zakon, ki je urejal razlastitev (ZUreP-1), vsebino ponudbe ni določal. V času odločanja upravnih organov veljavni ZUreP-2 pa v 197. členu določa njeno vsebino.2 Vprašanje presoje te ponudbe v postopku razlastitve, ki ga tožnica izpostavlja, tako glede na zakonsko ureditev, presega pomen konkretne zadeve in je pomembno za zagotovitev enotnosti in razvoj sodne prakse.

7. Tudi drugo izpostavljeno vprašanje presega pomen konkretne zadeve, saj je splošno znano, da lokalne skupnosti še vedno niso uredile lastništva kategoriziranih občinskih cest, zato bi lahko prišlo do večjega števila primerljivih zadev. Vprašanje je zato pomembno za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Na širši pomen vprašanja pa ne vpliva s strani Upravnega sodišča ugotovljeno (navedeno) dejstvo, da je bilo v času teka upravnega spora izkazano lastništvo razlastitvene upravičenke na zemljišču, kjer poteka obstoječa javna cesta, saj to ne vpliva neposredno na odgovor na zastavljeno pravno vprašanje, ki temelji na tem, da morajo biti upoštevne okoliščine podane že v času izdaje (prvostopenjske) odločbe o razlastitvi.

8. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji.

1 Tako Upravno sodišče v obrazložitvi sodbe, kjer navaja povzetke tožbe (5. točka obrazložitve). 2 Določa jo tudi 207. člen sedaj veljavnega ZUreP-3.