Jedro

Dan zaznambe sklepa o izvršbi in s tem dan pridobitve zastavne in ločitvene pravice na nepremičninah je določen po trenutku začetka učinkovanja vpisa, torej po trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Upnik zastavno in s tem tudi ločitveno pravico pridobi z učinkom za nazaj, od trenutka vpisa plombe, zato ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje, da upnik še ni pridobil ločitvene pravice na obravnavanih nepremičninah. V trenutku izdaje izpodbijanega sklepa je namreč glede teh nepremičnin tekel tudi zemljiškoknjižni postopek, ki še ni bil končan, ugotovitev o (ne)obstoju ločitvene pravice upnika na dolžnikovih nepremičninah pa je zaradi posebnosti zemljiškoknjižnega postopka – načela začetka učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo iz 5. člena ZZK-1 – odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča, ali bo zaznamovalo sklep o izvršbi ali ne.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je izvršilni postopek v delu, ki se nanaša na izvršbo na nepremičnine, z začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom dne 14. 02. 2011, ustavljen.

2. Zoper sklep se pravočasno po pooblaščencih pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče dne 21. 01. 2011 izdalo sklep o nadaljevanju izvršbe z dolžnikovimi nepremičninami in premičninami. Sklep je sodišče posredovalo na zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Ljubljani, ki je dne 24. 01. 2011 vpisala plombo za vpis zaznambe sklepa o izvršbi. Ker se je nad dolžnikom dne 14. 02. 2011 začel stečajni postopek in ker naj zaznamba sklepa o izvršbe ne bi bila vpisana, je bilo sodišče mnenja, da upnik ni pridobil ločitvene pravice in je izvršilni postopek ustavilo. Upnik pridobi zastavno oz. ločitveno pravico z vpisom zaznambe sklepa o izvršbi v zemljiško knjigo (170. člen ZIZ v povezavi z 19. členom ZFPPIPP). Upnik poudarja, da do vpisa zaznambe sklepa o izvršbi ni prišlo izključno zaradi pasivnosti zemljiške knjige. Ta je 24. 01. 2011 prejela obvestilo sodišča s sklepom o nadaljevanju izvršbe z dne 21. 01. 2011. Na podlagi 86. člena ZZK-1 zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi sklepa o izvršbi. Poudarja, da mora biti odločanje zemljiškoknjižnega sodišča v takem primeru hitro in takojšnje, da upniki ne trpijo škodljivih posledic, kar je potrdila tudi sodna praksa. Višje sodišče v Ljubljani je v zadevi opr. št. 2772/2010 opozorilo, da se vpis zaznambe sklepa o izvršbi izvede pred pravnomočnostjo sklepa takoj po njegovi izdaji. Med dnem plombe in dnem začetka stečajnega postopka na dolžnikom je minilo kar 22 dni, kar je nerazumno dolgo, odločitev kadarkoli po 14. 02. 2011 se nikakor ne more šteti kot takojšnja odločitev. Zemljiškoknjižno sodišče ima glede zaznambe sklepa o izvršbi zgolj izvedbeno, tehnično vlogo in ne opravlja nobenega vsebinskega odločanja, zato je zavlačevanje še toliko bolj nerazumno. Razlog, da sklep o izvršbi ni bil vpisan, tudi ne more biti dejstvo, da sklep o nadaljevanju izvršbe še ni pravnomočen, saj je sodna praksa zavzela stališče, da je ugovor zoper tak sklep za zemljiškoknjižno sodišče pravno nepomembno dejstvo (VSL II Cp 2772/2010 in VSC Cp 542/2007). Na podlagi drugega odstavka 170. člena ZIZ z zaznambo sklepa o izvršbi upnik pridobi zastavno pravico na nepremičnini in s tem tudi ločitveno pravico. Upnik zatrjuje, da je zastavno pravico pridobil z dnem 24. 01. 2011, ko je bil začet zemljiškoknjižni postopek, torej še pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom. Upnik se pri tem sklicuje na sklep VSL II Ip 2764/2009, v katerem je sodišče poudarilo, da upnik pridobi ločitveno pravico z dnem začetka zemljiškoknjižnega postopka. Drugačen zaključek bi pomenil, da bi moral upnik trpeti škodljive posledice zaradi pasivnosti zemljiškoknjižnega sodišča, kar bi pomenilo pravni temelj za odškodninsko odgovornost države. Upnik in njegove pravice nikakor ne morejo biti odvisne od neaktivnosti sodišč, saj ob sprejetju stališča v skladu z razlago iz izpodbijanega sklepa upnik zaradi neaktivnosti sodišča ne bi pridobil zastavne pravice in bi bil tako oškodovan. Upnik tudi opozarja, da je v tem primeru imel pričakovalno pravico, ki mu je bila zaradi neaktivnost zemljiškoknjižnega sodišča odvzeta oziroma preprečena. Za tako pravico gre, ko je pridobitev neke pravice že tako gotova, da predstavlja zavarovan pridobitni položaj oziroma ko je v razpolaganju opravljenih že toliko aktov, da nastanka pričakovane pravice več ni mogoče preprečiti. V konkretnem primeru je upnik imel pričakovalno pravico, saj ni bilo nobenega možnega dejanja, ki bi preprečilo vpis zaznambe sklepa o izvršbi, razen neaktivnosti zemljiškoknjižnega sodišča. Upnik v zvezi s tem opozarja na odločbo Ustavnega sodišča Up-77/04-43 z dne 11. 10. 2006 in iz nje izvaja, da je imel pričakovalno pravico, da bo pridobil zastavno in posledično tudi ločitveno pravico na nepremičninah. Če bi sledili obrazložitvi sodišča prve stopnje, bi to pomenilo, da je zemljiškoknjižno sodišče poseglo v upnikovo pričakovalno pravico, kar prav tako pomeni temelj za odškodninsko odgovornost države. Glede na navedeno ni mogoče priti do drugačnega zaključka, kot da je upnik v izvršilnem postopku zastavno in ločitveno pravico pridobil 24. 01. 2011, pred začetkom stečajnega postopka, zato je sodišče kršilo določbe postopka in napačno uporabilo materialno pravo, saj bi moralo v skladu z 2. točko tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP izvršilni postopek prekiniti in ne ustaviti. Predlaga spremembo sklepa tako, da se postopek prekine, priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor dolžniku, ki nanjo ni odgovoril. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju.

6. Tretji odstavek 132. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju med drugim določa, da ima začetek stečajnega postopka naslednje pravne posledice za postopek izvršbe ali zavarovanja, ki je bil začet proti insolventnemu dolžniku pred začetkom postopka: 1. če v postopku izvršbe ali zavarovanja upnik do začetka stečajnega postopka še ni pridobil ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja ustavi z začetkom stečajnega postopka, 2. če je upnik v postopku izvršbe ali zavarovanja pred začetkom stečajnega postopka pridobil ločitveno pravico in če do začetka stečajnega postopka v postopku izvršbe še ni bila opravljena prodaja premoženja, ki je predmet ločitvene pravice, se postopek izvršbe ali zavarovanja prekine z začetkom stečajnega postopka. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom štelo, da upnik na dolžnikovih nepremičninah do dneva začetka stečajnega postopka nad dolžnikom (14. 02. 2011) še ni pridobil ločitvene pravice, ker zaznamba sklepa o izvršbi na teh nepremičninah še ni bila opravljena, zato je v skladu z zgoraj citirano določbo 1. točke tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP ugotovilo, da je izvršilni postopek v delu, ki se nanaša na nepremičnine, ustavljen.

7. Višje sodišče ugotavlja, da je v predmetni zadevi bistveno, ali je upnik na dolžnikovih nepremičninah do začetka stečajnega postopka dne 14. 02. 2011 pridobil ločitveno pravico ali ne. Upnik po določbi prvega in drugega odstavka 170. člena ZIZ zastavno pravico na nepremičnini pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi. Zemljiškoknjižno sodišče je sklep o nadaljevanju izvršbe na dolžnikove nepremičnine prejelo 24. 01. 2011 (vročilnica pri r. št. 7 v spisu), torej še pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom, tega dne pa je pri dolžnikovih nepremičninah vpisalo tudi plombo (javna objava, da je bil glede določene nepremičnine začet zemljiškoknjižni postopek, v katerem zemljiškoknjižno sodišče o vpisu še ni pravnomočno odločilo – prvi odstavek 134. člena Zakona o zemljiški knjigi). Zemljiškoknjižno sodišče o zaznambi sklepa odloči po uradni dolžnosti na podlagi obvestila izvršilnega sodišča, ki mu mora biti priložen sklep o izvršbi (prvi odstavek 86. člena ZZK-1), z zaznambo izvršbe pa upnik na nepremičnini pridobi hipoteko, ki učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe (drugi odstavek 87. člena ZZK-1). Pri določanju trenutka pridobitve zastavne in s tem tudi ločitvene pravice je glede na povedano treba upoštevati tudi posebno načelo začetka učinkovanja vpisov, ki ga ZZK-1 ureja v 5. členu. Vpisi pravic in pravnih dejstev v zemljiški knjigi (torej tudi zaznamba sklepa o izvršbi) tako učinkujejo od trenutka, ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis, oziroma ko je zemljiškoknjižno sodišče prejelo listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti.

8. V skladu z navedenim je dan zaznambe sklepa o izvršbi in s tem dan pridobitve zastavne in ločitvene pravice na nepremičninah določen po trenutku začetka učinkovanja vpisa, torej po trenutku, ko zemljiškoknjižno sodišče prejme listino, na podlagi katere odloča o vpisu po uradni dolžnosti. Povedano drugače, upnik zastavno in s tem tudi ločitveno pravico pridobi z učinkom za nazaj, od trenutka vpisa plombe, na kar v pritožbi tudi utemeljeno opozarja. Zato ni mogoče pritrditi zaključku sodišča prve stopnje iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, da upnik še ni pridobil ločitvene pravice na obravnavanih nepremičninah. V trenutku izdaje izpodbijanega sklepa je namreč glede teh nepremičnin tekel tudi zemljiškoknjižni postopek, ki še ni bil končan, ugotovitev o (ne)obstoju ločitvene pravice upnika na dolžnikovih nepremičninah pa je zaradi posebnosti zemljiškoknjižnega postopka – načela začetka učinkovanja vpisov v zemljiško knjigo iz zgoraj citiranega 5. člena ZZK-1 – odvisna od odločitve zemljiškoknjižnega sodišča, ali bo zaznamovalo sklep o izvršbi ali ne. Dejansko stanje v predmetni zadevi je bilo zato v trenutku izdaje izpodbijanega sklepa nepopolno ugotovljeno, saj še niso bila znana vsa odločilna dejstva glede pridobitve zastavne in ločitvene pravice upnika na dolžnikovih nepremičninah, od popolne ugotovitve dejanskega stanja pa je odvisna tudi pravilna uporaba materialnega prava (1. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP o ustavitvi izvršilnega postopka ali pa 2. točka tretjega odstavka 132. člena ZFPPIPP o prekinitvi izvršilnega postopka).

9. Ker je bilo treba sklep že iz tega razloga razveljaviti in vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), se višje sodišče do ostalih upnikovih pritožbenih navedb ni opredeljevalo. Sodišče prve stopnje bo moralo pri ponovnem odločanju upoštevati in se opredeliti do dejstva, da iz zemljiške knjige izhaja, da je zemljiškoknjižno sodišče pri obravnavanih dolžnikovih nepremičninah zaznamovalo sklep o izvršbi in vpisalo zastavno pravico v korist upnika z učinkom za nazaj, od 24. 01. 2011 dalje, torej z učinkom od trenutka pred začetkom stečajnega postopka nad dolžnikom.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se v skladu z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridrži za končno odločbo.