Jedro

Upnik je negotov, ko obstaja več oseb, ki zatrjujejo, da so upravičeni sprejeti dolžnikovo izpolnitev. V takšnem položaju dolžnik ne ve, komu naj izpolni. Zato pravni red s položitvijo pri sodišču omogoča dolžniku izpolnitev brez nevarnosti, da izpolnjuje napačnemu upniku.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagateljici dovolilo, da na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Novem mestu kot sodni depozit položi denarni znesek v višini 721.414,84 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17. 2. 2013 dalje do dne dejanskega pologa na račun sodnega depozita. Ugotovilo je, da se položeni znesek ne obrestuje, prav tako od tega zneska ne tečejo zakonske zamudne obresti. Nasprotnim udeležencem je naložilo, da so dolžni depozit prevzeti v roku petih let od izpolnitve v izreku sklepa navedenih pogojev ter odločilo, da bo nasprotnim udeležencem denar nakazan na transakcijski račun, katerega bodo v roku prevzema sporočili sodišču. Odločitev o stroških postopka je odložilo do izdaje sklepa o izročitvi depozita.

2. Proti temu sklepu se pritožujejo 6., 12. in 13. nasprotni udeleženec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter kršitev ustavnih pravic. Predlagajo razveljavitev sklepa in zavrženje predloga za sodni depozit. Kot bistveno v obširni pritožbi navajajo, da je sklep nepravilen že zaradi zgrešene pasivne legitimacije. Znesek, ki ga želi predlagateljica položiti na depozit, predstavlja zgolj in samo odškodnino za nastalo škodo iz pravnega razmerja med 13. udeležencem in predlagateljem, ki je posledica enostranskega odstopa od pogodbe. Ostali nasprotni udeleženci niso stranke postopkov, predlagateljica mora izpolniti po pravnomočni sodbi samo družbi X. oziroma osebam, ki izkažejo pravno nasledstvo in upravičenje do navedene terjatve, to pa razen 6. in 12. udeleženca ni nihče drug. Pritožba obširno opiše potek spora med predlagateljico in družbo X., v katerem so bile ves čas postopka kršene ustavne pravice družbe. Sodišče z uvedbo postopka in izdanim sklepom ter postavljenimi pogoji enostransko posega v pravice drugih, konkretno družbe X., Š. in D. Posega v sprožene postopke in poskuša vplivati na način delitve odškodnine, da se onemogoči 13. nasprotno udeleženko pri uveljavljanju izrednih pravnih sredstev in onemogoči pravna in ekonomska ter strokovna pomoč. Predlagateljica ni več upravičena za razpolaganje s terjatvijo, temveč sta upravičenca do terjatve v celoti 6. in 12. nasprotni udeleženec, zato ni aktivno legitimirana za predlog. Ne more postavljati nobenega pogoja, po katerem se bo delila odškodnina, saj gre zgolj za razmerje med nasprotnimi udeleženci, na katerega ne more in ne sme vplivati. Pozicija nasprotnih udeležencev je različna. 6. in 12. nasprotni udeleženki imata sklenjeno veljavno pogodbo o fiduciarnem zavarovanju z družbo X. in sta edina upravičenca do terjatve, ostali ne bi smeli biti stranke in niso stranke postopka, ker nimajo pravic do terjatve. Pravno nerelevantno za plačilo obveznosti države je navajanje o izvršilnih postopkih tretjih zoper X., ko odškodninska terjatev ni več upnikova. X. je s pogodbama terjatev odstopil tretjima osebama. Okrajno sodišče v izvršbah ni moglo zarubiti terjatve, ki je s pogodbo o odstopu v zavarovanje prenesena na nova upnika in ni več v premoženju družbe X. V sklepu je očitno napačen pogoj, da se daje absolutna prednost državi zaradi obstoja izvršljive davčne obveznosti. Ker ta dolg ne obstoji, je potrebno sklep razveljaviti. S podajo predloga za depozit se poskuša izigrati izvršbi, ki sta jih sprožila 6. in 12. nasprotni udeleženec zoper predlagateljico pri Okrajnem sodišču v Novem mestu In 138/2013 in In 139/2013. Sodišče predlogoma ni ugodilo in ju je zavrnilo, vložena je pritožba, o kateri še ni odločeno. Ni res, da je višina terjatev nasprotnih udeležencev in usoda izvršb negotova in ni res, da bi obstajal veljaven pobot predlagajoče stranke do terjatve 13. nasprotnega udeleženca. Ni res, da predlagateljica ne ve, komu naj izpolni svojo obveznost. Upnika sta 6. in 12. nasprotni udeleženec. Pritožba pa končno opozarja, da je sodišče ravnalo enostransko, ko predloga ni vročilo družbi X. in je izdalo sklep prej, kot je ta odgovoril na predlog ter da so postavljeni neveljavni pogoji. Upravičenca do depozita pa se obremenjuje za nesorazmerne stroške postopka.

3. Pritožniki so 12. 2. 2014 in 19. 5. 2014 vložili dopolnitev pritožbe, vendar pritožbeno sodišče navedb v obeh vlogah ni upoštevalo, ker sta bili vloženi po izteku roka za pritožbo.

4. Tretji nasprotni udeleženec je vložil odgovor na pritožbo, v katerem ugotavlja, da je odločitev sodišča povsem pravilna in pravno utemeljena ter predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev sklepa.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o predlogu za sodni depozit pravilno postopalo po določbah 168. – 177. člena Zakona o nepravdnem postopku – ZNP ter pravilno uporabilo materialnopravno določbo 302. člena Obligacijskega zakonika – OZ. Pritožnikom v postopku niso bile kršene ustavne pravice, na katere se sklicuje pritožba. Predlagateljica v predlogu in spremembi predloga za sodni depozit navaja, da je po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 12/2006 v zvezi s sodbo višjega sodišča I Cpg 1243/2012 ter sodbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 66/2013 dolžna plačati 13. nasprotnemu udeležencu glavnico in zakonske zamudne obresti, kar po pobotu z njenimi pravdnimi stroški znaša 721.414,84 EUR. Terjatev do predlagateljice je v številnih izvršilnih postopkih zarubljena s strani drugih upnikov, ki zatrjujejo, da so upravičeni sprejeti izpolnitev predlagateljice. Ker ne ve zanesljivo, komu naj izpolni obveznost, predlaga položitev denarnega zneska na sodni polog v korist nasprotnih udeležencev ob izpolnitvi predlaganih pogojev.

7. Po določbi 168. člena ZNP sodišče sprejme v sodni depozit denar in druge predmete, če je tako določeno s posebnim predpisom. Tak predpis je tudi določba 302. člena OZ, ki vsebuje predpostavke, pod katerimi je dopustna položitev stvari pri sodišču v primeru, če je upnik v zamudi ali je neznan, ali če se ne ve zanesljivo, kdo ali kje je, ali če je upnik poslovno nesposoben, pa nima zastopnika. Namen določbe je zaščita dolžnikovih interesov v primerih, če ne more izpolniti svoje obveznosti iz razlogov, ki niso na njegovi strani, s položitvijo dolgovane stvari pri sodišču pa se razbremeni svoje obveznosti. V predlogu za sodni depozit mora predlagatelj po določbi 170. člena ZNP navesti, v čigavo korist se depozit polaga in razloge, zaradi katerih se polaga. Te razloge mora izkazati za verjetne. Vprašanje pravilnosti izpolnitve ni bistveno pri odločanju o utemeljenosti sodnega depozita (1).

8. Pri oceni, ali so v konkretni zadevi izpolnjeni pogoji za sodni depozit je sodišče prve stopnje ravnalo prav, ko je sledilo predlogu. Tudi po oceni pritožbenega sodišča je podana materialna podlaga za položitev denarnega zneska pri sodišču na podlagi prvega odstavka 302. člena OZ zaradi negotovosti, komu mora predlagateljica izpolniti svojo obveznost. Upnik je negotov, ko obstaja več oseb, ki zatrjujejo, da so upravičeni sprejeti dolžnikovo izpolnitev. V takšnem položaju dolžnik ne ve, komu naj izpolni. V takšnem primeru zato pravni red omogoča dolžniku izpolnitev brez nevarnosti, da izpolnjuje napačnemu upniku. V tem položaju je položitev pri sodišču primerna rešitev (2). Predlagatelj je že z navedbami v predlogu in priloženimi listinami izkazal, da poleg pritožnikov tudi ostali nasprotni udeleženci zatrjujejo, da so upravičeni sprejeti njegovo izpolnitev kot upniki v različnih izvršilnih postopkih na podlagi pravnomočnih in izvršljivih sklepov o izvršbi. Zato so neutemeljene pritožbene trditve o zgrešeni pasivni legitimaciji, češ da mora predlagateljica izpolniti svojo obveznost iz pravnomočne sodbe le 13. nasprotnemu udeležencu oziroma 6. in 12. nasprotnemu udeležencu kot pravnima naslednikoma na podlagi med njimi sklenjene pogodbe o cesiji terjatev v zavarovanje (fiduciarni cesiji), enako tudi ugovor o pomanjkanju aktivne legitimacije predlagateljice. Neutemeljene so tudi pritožbene trditve o neobstoju oziroma neveljavnosti pogojev za izročitev deponiranega zneska. Sodišče izroči položeno stvar upniku pod pogoji, ki jih je postavil dolžnik (309. člen OZ). Pravilnost in utemeljenost postavljenih pogojev za prevzem položene stvari bremenijo predlagatelja (3). Pritožba ima sicer prav, da je že izpolnjen pogoj iz 1. alineje II. točke izreka sklepa, saj je o reviziji predlagateljice zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 1243/2012 v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 12/2006 na Vrhovnem sodišču RS že odločeno. To pomeni, da je ta pogoj že izpolnjen. Res je tudi, da ne obstoji pogoj iz 2. alineje II. točke izreka sklepa, da se morajo pred vsemi drugimi nasprotnimi udeleženci naprej poplačati obveznosti davčnega organa, saj je predlagateljica v tem delu in zoper prvo nasprotno udeleženko predlog umaknila po izdaji izpodbijanega sklepa ter smiselno predlagala spremembo pogojev za prevzem deponiranega zneska. Ker se v ostalem pritožbene trditve ne nanašajo na utemeljenost in izpolnjenost pogojev za sodni depozit, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

(1) Podobno odločbe VSRS II Ips 383/2010, in VSL I Cp 1742/2000. (2) Obligacijski zakonik s komentarjem, druga knjiga, komentar dr. M. Juharta k 302. členu.

(3) Obligacijski zakonik s komentarjem, druga knjiga, komentar k 309. členu.