Jedro

Tožeča stranka ni izkazala novih dejstev in dokazov za obnovo upravnega postopka po 1. točki 249. člena ZUP.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je najprej vložil tožbo zaradi molka tožene stranke (26. člen zakona o upravnih sporih - ZUS).

Med upravnim sporom je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo, s katero je zavrnila tožnikovo pritožbo proti sklepu Oddelka za notranje zadeve sekretariata za upravne zadeve občine z dne 27.5.1993, s katerim je navedeni prvostopni organ zavrgel tožnikov predlog za obnovo postopka, ki je bil končan z odločbo navedenega prvostopnega organa z dne 18.2.1993, s katero je navedeni prvostopni organ zavrnil tožnikov zahtevek za izdajo potrdila o vpisu v evidenco državljanov za njegovo mater. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da dejstev, ki jih navaja tožnik v predlogu za obnovo upravnega postopka, ni mogoče šteti za nova dejstva in dokaze v smislu 1. točke 249. člena zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj se ne nanašajo na vpis A.S. v evidenco državljanov, kar je predmet tega postopka. Iz tožnikove vloge tudi ni razvidna njegova trditev, da je prosil za potrdilo, iz katerega naj bi izhajalo, da je bila A.S. jugoslovanska in slovenska državljanka do odhoda v Italijo. Tožnik v tožbi meni, da je bila njegova mati A.S. pred izselitvijo v Italijo jugoslovanska in slovenska državljanka. Pri tem se sklicuje tudi na pojasnilo, objavljeno v Poročevalcu Državnega zbora (1993/34), v katerem naj bi tožena stranka poslancem pojasnila, da so vsi avtohtoni prebivalci Obale dne 26.10.1954 dobili jugoslovansko državljanstvo. Dodaja, da je bila zahteva za obnovo postopka upravičena. Predlaga, da se prvostopna in izpodbijana odločba razveljavita, zadeva pa vrne prvostopnemu organu v novo postopanje in odločanje s tem, da se v novem potrdilu navede, da je bila A.S. vsaj do izselitve v Italijo jugoslovanska državljanka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ponavlja razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče zavrne tožbo kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je pravilna odločitev tožene stranke. V konkretnem upravnem postopku namreč ni šlo za ugotovitev državljanstva tožnikove matere A.S., pač pa za izdajo potrdila o njenem vpisu v evidenco o državljanstvu. Glede na to sta po presoji sodišča prvostopni organ in tožena stranka pravilno ravnala, ko je najprej prvostopni organ zavrnil zahtevek tožnika za izdajo potrdila o državljanstvu za A.S. in ko je kasneje zavrgel tožnikov predlog za obnovo upravnega postopka, kot tudi tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo proti prvostopnemu sklepu, saj zatrjevani vpis državljanstva tožnikove matere v ustrezni uradni evidenci ni izkazan. Prvostopni organ je tudi utemeljeno zavrgel tožnikov predlog za obnovo upravnega postopka v konkretni zadevi, saj v zvezi s tem ni bilo novih dejstev in dokazov v smislu 1. točke 249. člena ZUP. Po presoji sodišča sta torej prvostopni organ in tožena stranka dejansko stanje pravilno ugotovila na podlagi podatkov in listin v upravnih spisih.

Glede na navedeno so neupoštevne tožnikove tožbene navedbe.

Ker je torej izpodbijana odločba zakonita, tožnik s tožbo ni mogel uspeti. Sodišče je zato tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena ZUS. Sodišče je določbe ZUP in ZUS uporabilo kot republiške predpise v skladu s določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).