Jedro

V nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita sodišče pred izdajo sklepa ugotavlja le, ali so izpolnjene v zakonu predpisane predpostavke dopustnosti sodne položitve, ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali so dejansko obstajali razlogi za sodni depozit in ali je s položitvijo dolžnik tudi dejansko prost svoje obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom odločilo, da na predlog predlagateljice sprejme 1.400 DEM v gotovini med redne sodne devizne pologe, ki jih hrani depozitno mesto LB, Gorenjske banke d.d. Kranj, nasprotni udeleženec pa lahko sprejme ta polog v roku 5 let, ker bo sicer prenešen med dohodke proračuna Republike Slovenije.

Proti temu sklepu se pritožuje nasprotni udeleženec. Navaja, da predlagateljice išče vse mogoče načine, da bi se izognila vrnitvi celotnega dolga. Predlagateljica zatrjuje, da ji je posodil 5.000 DEM in da je znašal prvi obrok l.400 DEM, dejansko pa ji je posodil 7.000 DEM in je znašal prvi obrok l.800 DEM. Netočna je tudi njena trditev, da ga je iskala zaradi plačila prvega obroka dne l6.8.1993 saj ga je po njegovih informacijah dejansko iskala 18.8.1993, ko je že bila v zamudi s plačilom. Neresnične so tudi njene trditve, da ga ob zapadlosti prvega obroka ni mogla dobiti na naslovu v V., kjer je bila le oseba, ki ni imela pooblastila za sprejem denarja, niti na naslovu v M. Res je odpotoval v Munchen 19.7.1993 in se je zaradi bolezni vrnil domov šele 22.8.1993, vendar je bil v tem času dosegljiv v M. po telefonu, na naslovu v V. pa je bila oseba, ki jo predlagateljica dobro pozna, saj sta on in ta oseba skupaj predlagateljici zaupala denar kot posojilo. Takoj, ko je prispel v Slovenijo se je bil pripravljen pogovoriti s predlagateljico, vendar tega ni želela.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče mora sprejeti na predlog predlagatelja v sodni depozit denar ali druge predmete, če je tako določeno s posebnim predpisom (168 čl. Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP). Po določilu 327.čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (v nadaljevanju ZOR) je položitev pri sodišču dopustna, če je upnik v zamudi ali je neznan, ali se ne ve kje je, ali pa je poslovno nesposoben in nima zastopnika. V nepravdnem postopku zaradi sodnega depozita sodišče pred izdajo sklepa ugotavlja le, ali so izpolnjene v zakonu predpisane predpostavke dopustnosti sodne položitve, ne da bi izvajalo dokaze o tem, ali so dejansko obstajali razlogi za sodni depozit in ali je s položitvijo dolžnik tudi dejansko prost svoje obveznosti. V konkretnem primeru je predlagateljica v predlogu zatrjevala zamudo upnika - nasprotnega udeleženca kot razlog za položitev denarja pri sodišču, torej je zatrjevala razlog, ki je po zakonu predviden za dopustnost sodne položitve. Ker je navedla tudi vse ostale podatke predpisane v l70 čl. ZNP je sodišče prve stopnje pravilno odločilo z izpodbijanim sklepom, saj ni bilo nobenih okoliščin, ki bi kazale, da niso izpolnjeni pogoji za sprejem denarja v sodni depozit. Po mnenju sodišča druge stopnje take okoliščine tudi ne izhajajo iz trditev nasprotnega udeleženca v pritožbi. Če kraj izpolnitve s pogodbo ni določen se po 320 čl. ZOR šteje za kraj izpolnitve stalno bivališče upnika. Nasprotni udeleženec sam priznava v pritožbi, da v času zapadlosti prvega obroka posojila (l6.8.1993) ni bil na naslovu svojega stalnega prebivališča Vrba l8 temveč v Nemčiji. Iz posojilne pogodbe v spisu pa tudi ne izhaja, da bi imel upnik pooblaščenca za sprejem izpolnitve. Sporna vprašanja o tem ali je bila med udeležencema sklenjena posojilna pogodba za posojilo 7.000 ali 5000 DEM in ali je znašal zapadli obrok l.400 ali l.800 DEM niso pomembna za ta nepravdni postopek in jih ni mogoče reševati v tem postopku. Tudi če bi bile resnične pritožbene trditve nasprotnega udeleženca o višini danega posojila in zapadlega obroka vračila je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Po določilu 310 čl. ZOR je namreč upnik dolžan sprejeti tudi delno izpolnitev denarne obveznosti, razen če izkaže, da ima poseben interes, da jo odkloni.

Sodišče druge stopnje je glede na vse navedeno neutemeljeno pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo ( 2. odst. 380 čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37 čl. ZNP).