Jedro

Pritožbeno stališče, da tožnika terjanega zneska takse nista dolžna plačati, ker sta sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje plačala že pred vložitvijo tožbe je zmotno, saj pritožba spregleda prvi odstavek 29. člena ZST-1B. Taksna obveznost za pravdni postopek je nastala ob vložitvi tožbe, zato je ta dan odločilen za ugotovitev višine predpisane takse in ugotovitev ali je navedena taksa v celoti plačana. Ker v obravnavanem primeru taksna obveznost za tožbo do uveljavite ZST-1B ni nastala, uporaba 26. člena ZST-1B ne pride v poštev.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožba umaknjena. Ugotovilo je, da tožeča stranka ni v celoti plačala terjane takse za tožbo.

Zoper navedeni sklep se pritožuje tožeča stranka, in sicer iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnjo obravnavo. Navaja, da je tožbo vložila dne 22.8.2013. Pooblaščenec ji je predlagal, da naj plača takso na vložišču sodišča, da ne bodo nastali dodatni stroški. Sodišče je takso odmerilo na znesek 135,00 EUR, ki ga je plačala 12.7.2013. Sodišče je pooblaščencu poslalo nalog za doplačilo v znesku 15,00 EUR. Slednji je res spregledal datum za pravočasno plačilo, vendar vseeno meni, da sklep ni zakonit in pri tem opozarja na 26. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (Ur.l. RS, št. 63/2013 z dne 26.7.2013). Poleg tega pa ni nikakršnega razmerja med neplačilom razlike v višini 15,00 EUR, pravočasnim plačilom 135,00 EUR in presumpcijo umika. Nesorazmerna bi bila presumpcija umika za primer nedoplačila 15,00 EUR, sploh ker se tožeča stranka plačilu takse ne izmika, saj je plačala znesek 135,00 EUR štirideset dni pred vložitvijo tožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnika v pritožbi ne izpodbijata ugotovitev v izpodbijanem sklepu: - da je taksa za vloženo tožbo v času njene vložitve (dne 22.8.2013) znašala 150,00 EUR, - da sta pred samo vložitvijo tožbe (dne 12.7.2013) plačala sodno takso zanjo v višini 135,00 EUR, - da sta bila s strani sodišča s plačilnim nalogom pozvana na plačilo premalo plačane takse v višini 15,00 EUR in opozorjena na posledice neplačila ter - da terjanega zneska nista plačala.

Vendar ne glede na navedeno pritožnika menita, da, upoštevaje dejstvo, da sta sodno takso za postopek pred sodiščem prve stopnje plačala že pred vložitvijo tožbe (dne 12.7.2013) in upoštevaje drugi odstavek 29. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1B, ki je stopil v veljavo 10.8.2013), terjanega zneska nista dolžna plačati. Tako pritožbeno stališče je zmotno, saj spregledata prvi odstavek 29. člena ZST-1B. V konkretnem primeru je namreč taksna obveznost za pravdni postopek nastala ob vložitvi tožbe (prva točka prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah, v nadaljevanju: ZST-1), torej dne 22.8.2013. Zato je ta dan odločilen za ugotovitev višine predpisane takse za postopek pred sodiščem prve stopnje in ugotovitev ali je navedena taksa v celoti plačana. Sklicevanje pritožnikov na plačilo sodne takse za tožbo plačane pred njeno vložitvijo in v zvezi s tem na drugi odstavek 29. člen ZST-1B tako ni utemeljeno, saj taksna obveznost za tožnika ni nastala pred vložitvijo obravnavane tožbe. Ker torej taksna obveznost za obravnavano tožbo do uveljavitve ZST-1B ni nastala, uporaba 26. člena ZST-1B ne pride v poštev in sta bila tožnika dolžna ravnati po prejetem plačilnem nalogu. In ker nista ravnala v skladu z njim, nosita negativno posledico, na katero sta bila s plačilnim nalogom tudi opozorjena. Zato so vse ostale pritožbene navedbe brezpredmetne in ne terjajo odgovora pritožbenega sodišča. Upoštevaje navedeno je bilo potrebno neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).