Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku, pa čeprav je bil upniku ugovor po nepotrebnem poslan v odgovor. Upnik zaradi tega še ni pridobil pravice do povrnitve stroškov odgovora na ugovor.
I. Pritožba se zavrne in sklep v izpodbijani 3. točki izreka potrdi.
II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka zavrnilo ugovor dolžnika z dne 17. 4. 2015, v 2. točki izreka je zavrnilo predlog za odlog izvršbe z dne 17. 4. 2015, v 3. točki izreka pa je sklenilo, da upnik sam nosi stroške ugovornega postopka.
2. Proti 3. točki izreka sklepa se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje upnik in navaja, da je prejel ugovor dolžnika ter dopis sodišča, s katerim ga je pozvalo, da lahko pisni odgovor na ugovor vloži v enem izvodu v 8 dneh in ga opozorilo, da v kolikor v tem roku ne bo vložil odgovora, se bo štelo, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične ter da mora v odgovoru na ugovor navesti dejstva in predložiti dokaze, na katere opira predlog za izvršbo, sicer se šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične. Opozarja na določbo tretjega odstavka 53. člena ZIZ, po kateri za neobrazložen ugovor ne velja, da ga je treba vročiti upniku in ga opozoriti na pravne posledice iz prvega in tretjega odstavka 58. člena ZIZ. Če bi sodišče menilo, da je ugovor neutemeljen, ga niti ne bi vročilo upniku, pač pa bi o njem nemudoma odločilo, kot to izhaja iz zakonske določbe ter sklepa Višjega sodišča v Celju I Ip 809/2008 z dne 2. 4. 2009. V konkretnem primeru je ugovor dolžnika upniku vročilo v odgovor, zaradi česar je upnik sklepal, da ga sodišče šteje za utemeljenega, zato je na navedbe dolžnika tudi odgovoril. Ni namreč želel tvegati, da bi sodišče navedbe dolžnika štelo za resnične, zato je upravičen do priglašenih stroškov odgovora na ugovor. Takšno je tudi stališče Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu I Ip 2079/2014 z dne 28. 8. 2014. Dalje se tudi ne strinja, da gre za naključje, ki se je pripetilo upniku, saj je dolžnik vložil ugovor, s katerim ni uspel, zato mora upnikove stroške nositi dolžnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in 3. točko izreka sklepa spremeni tako, da upniku prizna priglašene stroške odgovora na ugovor. Priglaša stroške pritožbenega postopka.
3. Dolžnik je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožbeno sodišče je sklep v izpodbijani 3. točki izreka preizkusilo v okviru zatrjevanih pravno pomembnih pritožbenih razlogov (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ.
6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani 3. točki izreka odločilo, da upnik sam nosi stroške odgovora na ugovor, saj njegov odgovor ni v ničemer prispeval k odločitvi sodišča. Ugotovilo je, da je bil ugovor zoper sklep o izvršbi neobrazložen, zaradi česar je bil odgovor nepotreben in da gre za naključje, ki se je pripetilo upniku, zato priglašenih stroškov ne more naložiti v plačilo dolžniku (smiselna uporaba 156. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
7. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je ugovor dolžnika neobrazložen, pomeni, da dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev, ki bi lahko vplivala na odločitev, če upnik nanje ne bi odgovoril oziroma da bi sodišče o ugovoru sprejelo enako odločitev, ne glede na to, ali bi upnik vložil odgovor na ugovor ali ne. Na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti. Potrebni stroški pa so le tisti, ki se nanašajo na dejanje v postopku, s katerim je stranka uspešno zagotovila varstvo svojih pravic tudi z navajanjem relevantnih okoliščin, ki jih je sodišče upoštevalo pri svoji odločitvi. Utemeljenost upnikovega zahtevka za povrnitev stroškov odgovora na ugovor je zato treba presojati ne le po kriteriju uspeha, temveč tudi z vidika njegove vsebine in s tem prispevka k odločitvi o ugovoru. Če je odgovor na ugovor vsebinsko prazen, stroškov takšnega odgovora ni utemeljeno naložiti v plačilo dolžniku, pa čeprav je bil upniku ugovor po nepotrebnem poslan v odgovor. Upnik zaradi tega še ni pridobil pravice do povrnitve stroškov odgovora na ugovor.
8. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa k odločitvi o zavrnitvi dolžnikovega ugovora izhaja, da je dolžnik v ugovoru navajal dejstva, ki za odločitev v ugovornem postopku niso pravno pomembna, saj je bilo s pravnomočno in izvršljivo sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 894/2013 z dne 10. 9. 2013, na podlagi katere je bila zoper dolžnika dovoljena predmetna izvršba, odločeno, da je ravno dolžnik dolžan upniku povrniti terjatev, ki jo izterjuje v tem izvršilnem postopku. V posledici navedenega zato tudi odgovor na ugovor ni bil potreben za odločitev, saj odločitev o ugovoru ni bila odvisna od navedb upnika v odgovoru in se sodišče prve stopnje nanj tudi ni oprlo. Čeprav je bil odgovor na ugovor v primerjavi z ugovorom relativno obširen, se njegova nepotrebnost odraža v skopi vsebini. Upnik se je namreč v njem pretežno skliceval na razloge in ugotovitve iz izvršilnega naslova - sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani V P 894/2013 z dne 10. 9. 2013. 9. Ker takšen odgovor na ugovor tudi po mnenju pritožbenega sodišča ni v ničemer pripomogel k odločitvi o ugovoru, ga ni mogoče oceniti kot potrebnega, zaradi česar so nepotrebni tudi stroški, ki so bili v njem priglašeni. V zvezi s sklicevanjem na stališče Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu I Ip 2079/2014 z dne 28. 8. 2014 pa pritožbeno sodišče pojasnjuje, da iz 9. točke obrazložitve omenjene odločbe izrecno izhaja, da je dolžnik v ugovoru med drugim oporekal tudi pravnomočnosti in izvršljivosti izvršilnega naslova in da je na takšen ugovor upnik moral odgovoriti. Glede na navedeno vprašanje obrazloženosti ugovora in s tem posledično potrebnosti odgovora na ugovor v omenjeni zadevi ni primerljivo z obravnavano zadevo, zato je upnikovo sklicevanje nanjo neutemeljeno.
10. Odločitev sodišča prve stopnje v 3. točki izreka sklepa je torej pravilna, upnikova pritožba pa neutemeljena in ker tudi niso podane kršitve, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP, oba pa v zvezi s 15. členom ZIZ, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep v izpodbijani 3. točki izreka potrdilo.
11. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).