Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba II Kp 1284/2015

ECLI:SI:VSLJ:2023:II.KP.1284.2015 Kazenski oddelek

opis kaznivega dejanja izrek oprostilne sodbe zastaranje kazenskega pregona nedokazanost kaznivo dejanje goljufije sostorilstvo
Višje sodišče v Ljubljani
21. september 2023
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Sodišče prve stopnje je glede kaznivega dejanja pod točko I/1 sodbe, s sprejeto pravno kvalifikacijo po tretjem v zvezi s prvim odstavkom člena 211 KZ-1, ki nima ustreznega odraza v konkretnem opisu, uporabilo materialnopravno določbo, ki je ne bi smelo uporabiti. Napačno uporabljena pravna kvalifikacija pa se v obravnavanem primeru izkazuje kot taka, ki je v škodo obtoženca, ne le iz razloga višje predpisane kazni, pač pa tudi, ker je za kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku člena 211 KZ-1, na katero napotuje konkreten opis, predpisana zaporna kazen do treh let, kar pomeni, upoštevaje določbo 4. točko prvega odstavka člena 90 KZ-1 in desetletni zastaralni rok, da je kazenski pregon za očitano kaznivo dejanje že zastaral. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da obtoženca nista ravnala po očitku, ampak sta izvršila določena druga ravnanja, ki pa niso predmet očitka. Ob izostanku ustrezne spremembe obtožnega akta s strani tožilstva bi prvostopenjsko sodišče moralo izreči oprostilno sodbo iz razloga, ker dejanji obtožencema nista dokazani, ne pa prevzeti tožilske funkcije in samo, izven očitka, ugotavljati, na kakšen v ključnem drugačen način od tistega, ki je zaveden v očitku, sta obtoženca vendarle prispevala k nastanku prepovedane posledice oziroma k poskusu, da bi le-ta nastala.

Izrek

I. Pritožbam zagovornikov obtoženih in obtožene pravne osebe se ugodi in se izpodbijana sodba, tudi po uradni dolžnosti, spremeni tako, da se:

1. zoper obtožene A. A., B. B., C. C. ter pravno osebo gospodarsko družbo D. d.o.o. iz razloga po 4. točki člena 357 Zakona o kazenskem postopku (ZKP) zavrne obtožba, in sicer: - zoper obtožene A. A., B. B. in C. C. da so s sodelovanjem pri izvršitvi zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobili protipravno premoženjsko korist, spravili koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljali, da stori, s tem, da so C. C. kot direktor, A. A. in B. B. pa kot osebi, ki sta skupaj z C. C. opravljali poslovodno funkcijo v družbi D. d. o.o., 5. 3. 2012 v X., na podlagi police za premoženjsko zavarovanje zalog mešanega blaga št. PR001, podali prijavo škode na Zavarovalnico E. d. d, v njej pa je bilo kot ukradeno blago navedeno: - 3.160 kosov maserjev z vrednostjo 13,81 EUR/ kos, - 1.232 kosov pištol za barvanje z vrednostjo 14,00 EUR/ kos, čeprav so vedeli, da nabavna cena artiklov znaša: - 7,1 EUR/kos maserja, - 8.20 EUR/kos pištole, saj je družba D. d.o.o. izdelke pridobila z navideznimi prodajami preko družbe F. d.o.o., ki so se vršile zaradi navideznega povečanja vrednosti izdelkov, brez izvršenih plačil in brez dodane vrednosti, dejanje pa so storili z namenom, da družbi D. d.o.o. pridobijo neupravičeno izplačilo zavarovalnine, kar jim je tudi uspelo, saj so pri predstavnikih Zavarovalnice E. d.d. ustvarili lažno prepričanje o vrednosti artiklov, zaradi česar je Zavarovalnica E. d.d. z družbo D. d.o.o. 25. 5. 2012 sklenila poravnavo ter ji na podlagi lažno prikazane vrednosti stvari 8. 6. 2012 nakazala zavarovalnino 34.999,81 EUR ter ob upoštevanju proporca v višini 37,57 %, zavarovalnino za maserje preplačala za 7.954,00 EUR in za pištole za 2.684,60 EUR in bila s tem oškodovana za skupno 10.638,60 EUR; - zoper obtoženo pravno osebo gospodarsko družbo D. d.o.o. pa, da je z ravnanjem A. A., B. B. kot oseb, ki sta skupaj z C. C. opravljali poslovodno funkcijo v družbi D. d.o.o., in C. C. kot direktorja te gospodarske družbe, torej z ravnanjem odgovornih oseb na način, opisan predhodno (točka I/1 prva alineja), torej s kaznivim dejanjem goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika-1 (KZ-1) v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, ki so ga storili v imenu, na račun in v korist pravne osebe, pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 10.638,60 EUR; s čimer naj bi storili: A. A., B. B. in C. C. pod točko I/1 prva alineja kaznivo dejanje goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1; pravna oseba gospodarska družba D. d.o.o. pod točko I/1 druga alineja kaznivo dejanje goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1 v zvezi s 3. točko 4. člena in 8. točko 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD).

2. obtožene C. C., A. A., B. B. ter pravno osebo gospodarsko družbo D. d.o.o. iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP oprosti obtožbe, in sicer: – obtožene A. A., B. B. in C. C., da so s sodelovanjem pri izvršitvi zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobili protipravno premoženjsko korist, spravili koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljali, da ta v škodo tujega premoženja kaj stori, z dejanjem pa je bila povzročena velika premoženjska škoda, s tem, da so C. C. kot direktor, A. A. in B. B. pa kot osebi, ki sta skupaj z C. C. opravljali poslovodno funkcijo v družbi D. d. o.o., 12. 12. 2012 v X., na Zavarovalnico G. d. d., s katero je imela družba D. d.o.o. sklenjeno polico za vlomsko zavarovanje zalog mešanega blaga, št. 002 podali prijavo škode zaradi vloma,v kateri so bili kot ukradeni predmeti navedeni: - Manipol relax & tone – 599 kosov v vrednosti 26,80 EUR/kos, - predpražnik Original – 2.880 kosov po vrednosti 11,40 EUR/ kos, - Micro taucu max – 8.000 kosov po vrednosti 10,88 EUR/kos, - Beyblade igrače – 1.985 kosov po vrednosti 8,67 EUR/ kos, - Salon Expres (poslikava nohtov) – 4.820 kosov po vrednosti 10,45 EUR/kos, čeprav so vedeli, da nabavna cena artiklov znaša: - 4,40 EUR/kos Manipol relax & tone, - 1,88 EUR/kos predpražnik Original, - 1,49 EUR/kos Micro taucu max, - 0,40 EUR/kos Beyblade igrače, - 0,27 EUR na kos Salon Expres (poslikava nohtov), saj je naštete izdelke po nabavni ceni kupila družba H. d.o.o. in jih z navidezno prodajo brez izvršenih plačil preko podjetja I. I. s.p., prenesla na družbo D. d.o.o. po navedeni višji ceni, ne da bi jim bila dodana kakšna vrednost, dejanje pa so storili z namenom, da bi družba D. d.o.o. pridobila protipravno premoženjsko korist, kar jim je tudi uspelo, saj je Zavarovalnica G. d.d. na podlagi lažne prikazane vrednosti stvari družbi D. d.o.o. 27. 3. 2013 izplačala zavarovalnino v višini 203.504,145 EUR in bila s tem oškodovana za 181.438,74 EUR; – obtožena A. A. in B. B., da sta s sodelovanjem pri izvršitvi zato, da bi sebi ali komu drugemu pridobila protipravno premoženjsko korist, poskusila spraviti koga z lažnivim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto in ga s tem zapeljati, da ta v škodo tujega premoženja kaj stori, s tem, da A. A. kot direktor in B. B. kot oseba, ki sta skupaj z A. A. opravljala poslovodno funkcijo v družbi D. d.o.o., 2. 8. 2013 v X. na Zavarovalnico G. d. d., s katero je imela družba D. d.o.o. sklenjeno polico za vlomsko zavarovanje zalog mešanega blaga, št. 0180900800-9, podala prijavo škode zaradi vloma, v kateri so bili kot ukradeni predmeti navedeni: - Balon fly Fish - 4.360 kos po vrednosti 16,50 EUR/kos, - Magic mesh – 4.440 kosov po vrednosti 9,50 EUR/kos, - Stop reject – 5.000 kosov po vrednosti 9,50 EUR/kos, - Xenon žarnice set – 19.500 kosov po vrednosti 2,97 EUR/kos, - Bug off mreža – 4.416 kosov po vrednosti 10,00 EUR/kos, - Set orodje kovček – 1.500 kosov po vrednosti 89,00 EUR/kos, - Manipol body – 899 kosov po vrednosti 13,01 EUR/kos, čeprav sta vedela, da nabavna cena artiklov znaša: - 0,18 EUR/kos Balon fly Fish, - 0,18 EUR/kos Magic mesh, - 0,46 EUR/kos Stop reject, - 0,21 EUR/kos Xenon žarnice set, - 0,75 EUR/kos Bug off mreža, - 11,61/kos Set orodje kovček, - 2,95 EUR/kos Manipol body, saj jih je po tej ceni kupila družba H. d.o.o., nato pa z navideznimi prodajami brez izvršenih plačil preko različnih podjetij prenesla na družbo D. d.o.o. po navedeni višji ceni, ne da bi jim bila dodana kakšna vrednost, s čimer se je navidezno povečala vrednost predmetov, z dejanjem pa sta zato, da bi družbi D. d.o.o. neupravičeno pridobila višjo zavarovalnino od upravičene, Zavarovalnico G. d.d. skušala zapeljati v zmoto glede prave vrednosti stvari in jo s tem pripraviti, da bi v svojo škodo družbi D. d.o.o. plačala 374.780,14 EUR več od nabavne vrednosti artiklov, do česar pa zaradi zavrnitve zahtevka s strani Zavarovalnice G. d.d. ni prišlo in je dejanje ostalo pri poskusu; - obtoženo pravno osebo gospodarsko družbo D. d. o. o., da je z ravnanjem A. A., B. B. kot oseb, ki sta skupaj z C. C. opravljali poslovodno funkcijo v družbi D. d.o.o., in C. C. kot direktorja te gospodarske družbe, torej z ravnanjem odgovornih oseb, na način, opisan predhodno (točka I/2 prva alineja), torej s kaznivim dejanjem goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, ki so ga storili v imenu, na račun in v korist pravne osebe, pridobila protipravno premoženjsko korist v višini 181.438,74 EUR; s čimer naj bi storili: A. A., B. B. in C. C. pod točko I/2 prva alineja kaznivo dejanje goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1; A. A. in B. B. pod točko I/2 druga alineja dejanje poskusa kaznivega dejanja goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in 34. členom KZ-1; pravna oseba gospodarska družba D. d.o.o. pod točko I/2 tretja alineja kaznivo dejanje goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1 v zvezi s 3. točko 4. člena in 8. točko 25. člena ZOPOKD.

II. Oškodovanca Zavarovalnico J. d.d. in Zavarovalnico G. d.d se z njunima premoženjskopravnima zahtevkoma na podlagi tretjega odstavka člena 105 ZKP napoti na pot pravde.

III. Stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obtoženih, potrebni izdatki in nagrada njihovih zagovornikov ter potrebni izdatki zakonite zastopnice obtožene pravne osebe na podlagi prvega odstavka 96. člena ZKP obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kranju je z izpodbijano sodbo obtožene A. A., B. B. in C. C. spoznalo za krive dveh kaznivih dejanj goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1, A. A. in B. B. pa za dejanje poskusa kaznivega dejanja goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom 20. člena KZ-1 in 34. členom KZ-1. Obtoženo pravno osebo D. d. o. o. pa je spoznalo za odgovorno za dve kaznivi dejanji goljufije po tretjem in prvem odstavku 211. člena KZ-1 v zvezi s 3. točko 4. člena in 8. točko 25. člena Zakona o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (ZOPOKD). Obtoženim A. A., B. B. in C. C. je na podlagi 57. in 58. člena KZ-1 izreklo pogojno obsodbo, v kateri je obtoženi A. A., po določitvi posamičnih zapornih kazni 2 (dva) meseca, 11 (enajst) mesecev in 7 (sedem) mesecev, določilo enotno zaporno kazen 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev ter preizkusno dobo 5 (petih) let, obtoženemu B. B., po določitvi posamičnih zapornih kazni 2 (dva) meseca, 11 (enajst) mesecev in 7 (sedem) mesecev, določilo enotno zaporno kazen 1 (eno) leto in 6 (šest) mesecev in preizkusno dobo 5 (petih) let, obtoženemu C. C. pa, po določitvi posamičnih zapornih kazni 2 (dva) meseca in 11 (enajst) mesecev, določilo enotno zaporno kazen 1 (eno) leto in preizkusno dobo 3 (treh) let. Obtoženi pravni osebi D. d. o. o. je na podlagi 57. člena KZ-1 v zvezi s 17. členom ZOPOKD izreklo pogojno obsodbo, v kateri ji je, po določitvi posamičnih denarnih kazni 10.000,00 EUR in 18.000,00 EUR, določilo enotno denarno kazen 20.000,00 EUR in preizkusno dobo 5 (petih) let in odločilo za primer preklica pogojne obsodbe plačilni rok 10 mesecev. Na podlagi drugega odstavka 105. člena ZKP je odločilo, da so obtoženi A. A., B. B., C. C. in D. d. o. o. dolžni solidarno oškodovancu Zavarovalnica J. d. d. plačati 10.638,60 EUR z zakonskimi obrestmi od 8. 6. 2012 dalje do plačila, v roku 15 dni od prejema sodbe, s presežkom pa je oškodovanca napotilo na pravdo. Prav tako je na podlagi istega zakonskega določila odločilo, da so obtoženi A. A., B. B. in C. C. dolžni solidarno plačati oškodovancu Zavarovalnici G. d. d. 139.089,06 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, pri čemer je ta solidarna obveznost obtoženih v višini navedenega zneska solidarna tudi z obveznostjo družbe D. d. o. o., ki jo je ta dolžna oškodovancu plačati na podlagi pravnomočne sodbe v zadevi opr. št. I Pg 452/2014 Okrožnega sodišča v Kranju; v preostalem delu, in sicer v presežku glede zahtevka zoper obtožene A. A., B. B. in C. C., ter v celoti zoper družbo D. d. o. o. je oškodovanca Zavarovalnico G. d. d. napotilo na pravdo.

Na podlagi četrtega odstavka 95. člena ZKP in 42. člena ZOPOKD je obtožene A. A., B. B., C. C. in pravno osebo D. d. o. o. oprostilo povrnitev vseh stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP.

2. Zoper navedeno sodbo so vložili pritožbe zagovorniki vseh treh obtoženih in zakonita zastopnica obtožene pravne osebe, in sicer iz naslednjih pritožbenih razlogov in z naslednjimi pritožbenimi predlogi: - zagovorniki obtoženega C. C. so se pritožili iz vseh pritožbenih razlogov in predlagali, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženega C. C. oprosti obtoženega očitka; - zagovornik obtožene A. A. je vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločitev sodišču prve stopnje; - zagovornik obtoženega B. B. je vložil pritožbo iz pritožbenih razlogov kršitve kazenskega zakona ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlagal, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obtoženega B. B. oprosti obtožbenega očitka, podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo odločitev sodišču prve stopnje; - zakonita zastopnica pravne osebe gospodarske družbe D. d. o. o. je vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da Višje sodišče v Ljubljani pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne v novo odločitev sodišču prve stopnje.

3. Pritožbe so utemeljene, izpodbijano sodbo pa je bilo treba spremeniti tudi po uradni dolžnosti.

4. Sodišče druge stopnje po proučitvi pritožbenih navedb, razlogov izpodbijane sodbe ter podatkov spisa ugotavlja, da je sodišče prve stopnje glede kaznivega dejanja pod točko I/1 sodbe (obtoženi C. C., A. A. in B. B.) in posledično v delu pod točko III (obtožena pravna oseba v zvezi s pridobitvijo protipravne premoženjske koristi v znesku 10.638,60 EUR) v škodo obtoženih in obtožene pravne osebe prekršilo kazenski zakon, ker je uporabilo materialnopravno določbo, ki je ne bi smelo (4. točka člena 372 ZKP), glede kaznivih dejanj pod točkami I/2 in II (obtoženi C. C., A. A. in B. B. ter obtožena A. A. in B. B.) in posledično III sodbe (obtožena pravna oseba v zvezi s pridobitvijo protipravne premoženjske koristi v znesku 181.438,74 EUR) zmotno ugotovilo, da so predmetna kazniva dejanja obtoženim in posledično obtoženi pravni osebi dokazana z gotovostjo (prvi odstavek člena 373 ZKP). Iz tega razloga je, na podlagi pooblastila iz prvega odstavka člena 394 ZKP, ter prvega odstavka člena 394 ZKP v zvezi s petim odstavkom člena 392 ZKP prvostopenjsko sodbo spremenilo, in sicer glede kaznivega dejanja pod točko I/1 sodbe zoper vse tri obtožene in posledično glede kaznivega dejanja pod točko III zoper obtoženo pravno osebo, ki se nanaša na pridobitev protipravne premoženjske koristi v znesku 10.638,60 EUR, v posledici preizkusa po uradni dolžnosti (prvi odstavek člena 383 ZKP v zvezi z 2. točko tega zakonskega določila), obtožbo zavrnilo iz razloga po 4. točki člena 357 ZKP, vse tri obtožene in obtoženo pravno osebo pa glede kaznivih dejanj pod točkami I/2, II in III v delu, ki se nanaša na pridobitev protipravne premoženjske koristi v znesku 181.438,74 EUR, deloma po uradni dolžnosti (člen 387 ZKP) in deloma na podlagi utemeljenih pritožbenih navedb, oprostilo iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP. Posledica takšne spremembe prvostopenjske sodbe je, upoštevaje določilo tretjega odstavka člena 105 ZKP in prvega odstavka člena 96 ZKP, odločba pritožbenega sodišča v delu, ki se nanaša na premoženjskopravni zahtevek obeh oškodovancev, to je Zavarovalnice J. d. d. in Zavarovalnice G. d. d., ter stroške prvostopenjskega postopka.

**Glede kaznivega dejanja pod točko I/1 (obtoženi C. C., A. A. in B. B.) ter kaznivega dejanja pod točko III v delu, ki se nanaša na pridobitev protipravne premoženjske koristi v znesku 10.638,60 EUR (obtožena pravna oseba)**

5. Po določbi drugega odstavka člena 354 ZKP sodišče ni vezano na pravno opredelitev kaznivega dejanja v obtožbi, pač pa na konkretni opis, torej dejstva in okoliščine, katere je navedel državni tožilec v obtožnem aktu. Tega temeljnega pravila sodišče prve stopnje ni spoštovalo, pač pa dejstveni opis pod točko I/1 sodbe nepravilno susbsumiralo pod pravno kvalifikacijo tretjega odstavka v zvezi s prvim odstavkom člena 211 KZ-1; obtožene C. C., A. A. in B. B. je spoznalo za krive kaznivega dejanja goljufije v kvalificirani obliki kljub temu, da je tožilstvo v opisu konkretiziralo le navadno sostorilstvo. Obtožencem je tožilstvo očitalo, da so istočasno, pri opravljanju poslovodne funkcije, realizirali izvršitveno ravnanje očitanega kaznivega dejanja, to je lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin zavarovalnici, na način, da so vsi skupaj prijavili škodo iz vloma v skladišče na podlagi lažne nabavne vrednosti zalog; v takem opisu pa ni prepoznati trditve, da so se obtoženci združili zato, da bi goljufali.

6. Pravna teorija je jasna, da sostorilstvo samo zase ne vzpostavlja kvalificirane oblike kaznivega dejanja goljufije; za hujšo obliko po tretjem odstavku člena 211 KZ-1 je bistveno, da sta se dve ali več oseb povezale zato, da bi goljufale, torej z namenom, da nekaj časa sodelujejo zaradi goljufanja, pri čemer tudi v primeru, ko iste osebe izvršijo več kaznivih dejanj goljufije, pa se predhodno niso združile zaradi goljufanja, pač pa so se vsakič posebej in na novo odločile, da skupaj izvršijo goljufijo, tega ni mogoče šteti kot kvalifikatorni element za hujšo obliko kaznivega dejanja goljufije.1 Iz opisa kaznivega dejanja pod točko I/1 sodbe je razvidna trditev, da so obtoženi izvršili očitano kaznivo dejanje, ki je imelo za posledico oškodovanje zavarovalnice v znesku nekaj čez 10.000,00 EUR, tako, da so kot nosilci določenih položajev v pravni osebi zavarovalnici skupaj prikazali lažne vrednosti ukradenih zalog, pri čemer so bile te lažne vednosti posledica navideznih pravnih poslov, speljanih preko družbe F. d.o.o. V takem opisu pa pritožbeno sodišče ne more prepoznati kvalifikatornega elementa združitve vseh treh obtoženih, tudi upoštevaje časovno diskontinuiteto do naslednjega zatrjevanega kaznivega dejanja goljufije, pa čeprav domnevno storjenega v isti personalni zasedbi in na enak način. Brez navedbe konkretnega povezovalnega elementa med obtoženci že ob zatrjevani storitvi kaznivega dejanja v marcu 2012, ki bi določno konkretiziral trditev, da so vzpostavili skupino za izvrševanje goljufij, je predmetni opis mogoče pravno kvalificirati le kot kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku člena 211 KZ-1 v zvezi z drugim odstavkom člena 20 KZ-1, česar sodišče prve stopnje z utemeljevanjem, da je šlo za združitev vseh treh obtoženih za goljufanje, v sodbeni obrazložitvi ne more sanirati. Ustreznost zatrjevane pravne kvalifikacije je prvenstveno naloga tožilstva, pri čemer pa, kolikor je le-to z opisom v obtožnici zasledovalo stališče, da je šlo za vnaprej pripravljen načrt in organizacijo kriminalnega delovanja vseh treh obtoženih v daljšem časovnem obdobju, bi moralo to na ustrezen način konkretizirati v opisu; naloga sodišča, ki želi ostati nepristransko, pa ni z dejanskimi ugotovitvami v obrazložitvi prvostopenjske sodbe dopolnjevati pomanjkljivega opisa v obtožnem aktu.

7. Sodišče prve stopnje je tako glede kaznivega dejanja pod točko I/1 sodbe, s sprejeto pravno kvalifikacijo po tretjem v zvezi s prvim odstavkom člena 211 KZ-1, ki nima ustreznega odraza v konkretnem opisu, uporabilo materialnopravno določbo, ki je ne bi smelo uporabiti. Napačno uporabljena pravna kvalifikacija pa se v obravnavanem primeru izkazuje kot taka, ki je v škodo obtoženca, ne le iz razloga višje predpisane kazni, pač pa tudi, ker je za kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku člena 211 KZ-1, na katero napotuje konkreten opis, predpisana zaporna kazen do treh let, kar pomeni, upoštevaje določbo 4. točko prvega odstavka člena 90 KZ-1 in desetletni zastaralni rok, da je kazenski pregon za očitano kaznivo dejanje že zastaral.2 Sodišče prve stopnje je prekršilo kazenski zakon v vprašanju uporabe pravilne materialnopravne določbe (4. točka člena 372 ZKP), in to, v posledici krajšega zastaralnega roka v primeru pravilne pravne kvalifikacije, v škodo obtožencev C. C., A. A. in B. B., kar je sodišče druge stopnje moralo upoštevati po uradni dolžnosti (2. točka prvega odstavka člena 383 ZKP). Na podlagi določbe prvega odstavka člena 394 ZKP je prvostopenjsko sodbo v delu, ki se nanaša na omenjene tri obtožence in kaznivo dejanje pod točko I/1 sodbe, spremenilo tako, da je iz razloga po 4. točki člena 357 ZKP izreklo zavrnilno sodbo. Zato, ker je odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje akcesorna, torej vezana na kaznivo dejanje fizičnih oseb, kazenski pregon za kaznivo dejanje teh pa je v obravnavnem primeru zastaran, je sodišče druge stopnje spremenilo prvostopenjsko sodbo tudi v delu, ki se nanaša na obtoženo pravno osebo pod točko III v delu, ki je povezan s kaznivim dejanjem pod točko I/1 sodbe sodišča prve stopnje, in tudi zoper pravno osebo v tem delu, ker se po Zakonu o odgovornosti pravnih oseb za kazniva dejanja (UL RS, št. 98/04, s spr. in dop.; v nad. ZOPOKD) smiselno uporabljajo določbe ZKP, izreklo zavrnilno sodbo na podlagi 4. točke člena 357 ZKP; tako je ravnalo po uradni dolžnosti, ker je bil kazenski zakon tudi za pravno osebo napačno uporabljen v njeno škodo.

**Glede kaznivega dejanja pod točko I/2, ki se nanaša na obtožena A. A. in B. B., ter glede dejanja pod točko II, ki se nanaša na obtoženega B. B.**

8. Sodišče prve stopnje je zgoraj navedena A. A. in B. B. spoznalo za kriva, da sta kot sostorilca z obtoženim C. C. (točka I/2 sodbe) ter B. B. kot sostorilec z A. A. (točka II sodbe), na podlagi lažnivih podatkov, prijavila škodo zavarovalnici. Podaja prijave škode dne 12.12.2012 ter 2.8.2013, kot je to zapisano v očitku, pomeni trditev, da sta obtožena A. A. in B. B., skupaj z C. C. (točka I/2) ter obtoženi B. B., skupaj z A. A. (točka II), uveljavljala na zavarovalnici škodo na podlagi zavarovalne police z navajanjem lažnih nabavnih cen ukradene zaloge blaga, torej stopila v stik z zavarovalnico in neposredno uveljavljala plačilo zavarovalnine na podlagi lažnih podatkov v zvezi z nabavnimi cenami; hkrati pa je ugotovilo, da ti očitki ne držijo.

9. Tako je na podlagi izpovedb prič in listinske dokumentacije zaključilo, da sta le direktorja družbe D. d.o.o., to je C. C. (točka I/2) in A. A. (točka II), pri zavarovalnici dejansko uveljavljala plačilo zavarovalnine na podlagi lažnih nabavnih cen, medtem ko sta B. B. (točka I/2 in II) in A. A. (točka I/2) sodelovala z drugačnim prispevkom pri nastanku prepovedane posledice oziroma poskusu, da bi do nje prišlo (štetje izginulih artiklov; ugotavljanje škode; prijava vloma policiji; sodelovanje z zavarovalnim zastopnikom po izvršenem vlomu), in ta prispevek ugotovilo kot odločilen. Upoštevaje fiktivnost poslov, v katere sta bila neposredno vpletena, pomembnost njune vloge pri odločanju v družbi D. d.o.o., dostop do sredstev na TRR te družbe in podpisovanje zavarovalnih pogodb s strani B. B. za družbo D. d.o.o., glede na njuno pričakovanje dodatnih vlomov ter posredno in neposredno (pričakovano) obogatitev z dejanjema (prenakazilo po izplačilu zavarovalnine z družbe D. d.o.o. na družbo H. d.o.o.) in finančne težave družbe D. d.o.o. ter majhnost komaj ustanovljene družbe H. d.o.o., kar vse je ugotovilo na podlagi izvedenega dokaznega postopka, je ovrednotilo, da sta tudi obtožena A. A. in B. B. v navedenih dveh primerih bila seznanjena z vsemi pomembnimi okoliščinami in zaradi lastnega interesa enotno in usklajeno delovala, pri dejanju pod točko I/2 z C. C., pri dejanju pod točko II pa B. B. z A. A., kot prirejena in enakovredna sostorilca na podlagi skupnega predhodnega dogovora za goljufanje in dvojnim naklepom (do sostorilstva in očitanih dejanj).

10. Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, da A. A. in B. B. nista s C. C. dne 12.12.2012 podala prijave škode na zavarovalnico ter da tega ni skupaj z A. A. storil niti B. B. dne 2.8.2013; navedeno jasno izhaja iz listinske dokumentacije (l. št. 132 in 134), upoštevaje primerjavo relevantnih podpisov v razpoložljivih listinah. Navedena ugotovitev pa se, glede na očitek obtoženima v obravnavanih dejanjih (I/2 in II), izkazuje kot ključna podlaga za zaključek, da neposredno izvršitveno ravnanje A. A. in B. B. v sodelovanju z C. C. (točka I/2) oziroma B. B. v sodelovanju z A. A. (točka II) ni izkazano.

11. Sostorilstvo je glede na določbo drugega odstavka člena 20 KZ-1 mogoče v dveh oblikah: z zavestnim sodelovanjem pri izvršitvi, to je istočasnim ali sukcesivnim izvrševanjem neposrednega izvršitvenega ravnanja očitanega kaznivega dejanja, ki v obravnavnem primeru predstavlja lažnivo prikazovanje dejanskih okoliščin, ali pa s kakšnim drugačnim odločilnim prispevkom k storitvi (ki je krajevno in časovno povezan z izvršitvenim ravnanjem, ki je nujen pogoj za uspeh kriminalnega podviga, ki je usmerjen v isto prepovedano posledico in katerega sostorilec šteje za svojega). Predmet očitka v točkah I/2 in II sodbe je neposredno izvršitveno ravnanje obtoženih A. A. in B. B. skupaj z C. C. ter B. B. skupaj z A. A. v obliki lažnivega prikazovanja dejanskih okoliščin zavarovalnici; sodišče prve stopnje pa je ugotovilo, da obtoženca nista ravnala po očitku, ampak sta izvršila določena druga ravnanja, ki pa niso predmet očitka. Ob izostanku ustrezne spremembe obtožnega akta s strani tožilstva bi prvostopenjsko sodišče moralo izreči oprostilno sodbo iz razloga, ker dejanji obtožencema nista dokazani, ne pa prevzeti tožilske funkcije in samo, izven očitka, ugotavljati, na kakšen v ključnem drugačen način od tistega, ki je zaveden v očitku, sta obtoženca vendarle prispevala k nastanku prepovedane posledice oziroma k poskusu, da bi le-ta nastala.

12. Navedeno ravnanje prvostopenjskega sodišča upravičeno grajajo zagovorniki obtoženega C. C. in zagovornik obtožene A. A., na način, da ugotovitev sodišča prve stopnje, da A. A. in B. B. nista skupaj z C. C. podala (točka I/2) in B. B. ni skupaj z A. A. podal (točka II) prijave škode na zavarovalnico, terja zaključek o nedokazanosti predmetnih očitkov B. B. in A. A. v navedenih delih; sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbam teh zagovornikov in, po uradni dolžnosti v korist obtoženega B. B. (pravna dobrota pridruženja po določbi člena 387 ZKP), prvostopenjsko sodbo v navedenih delih spremenilo tako, da je obtožena A. A. in B. B. oprostilo obtožbenih očitkov iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP (pooblastilo na podlagi prvega odstavka člena 394 ZKP v zvezi s petim odstavkom člena 392 ZKP).

**Glede kaznivega dejanja pod točko I/2 v delu, ki se nanaša na obtoženega C. C., in glede dejanja pod točko II, ki se nanaša na obtoženo A. A.**

13. V pritožbah zagovorniki vseh treh obtoženih fizičnih oseb zatrjujejo, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da so bili posli med povezanimi družbami D. d.o.o., F. d.o.o in H. d.o.o. fiktivni ter posledično lažne nabavne vrednosti zalog, katere sta v prijavi škode zavarovalnici iz naslova vloma v skladišče navedla obtoženi C. C. (I/2 sodbe) in A. A. (II sodbe). Prvostopenjsko sodišče je tak svoj zaključek sprejelo na podlagi ugotovitve, da: so bile vpletene družbe povezane, saj je bila A. A. delna in potem edina lastnica družbe D. d.o.o., v tej družbi zaposlena in hkrati lastnica ter direktorica družbe F. d.o.o., B. B. pa, skupaj z A. A. zaposlen v družbi D. d.o.o. ter hkrati lastnik in direktor družbe H. d.o.o.; so vsi vedeli za okoliščine vseh izpeljanih poslov, za katere so se predhodno dogovorili; so vsi imeli finančni interes za izplačilo čimvišje zavarovalnine; so predmetni posli potekali časovno strnjeno eden za drugim, ne da bi bile vmes opravljene kakšne storitve ali izboljšave izdelkov ter ne da bi blago sploh potovalo v skladišče vmesnih kupcev; vmesna plačila sploh niso bila izvedena; je v določenih primerih kot plačnik uvoženega blaga s Kitajske sodelovala dejansko družba D. d.o.o. in ne družba F. d.o.o. kot uvoznik; je blagu na račun takih vmesnih poslov nesorazmerno narasla cena, po kateri je blago v končni fazi kupila družba D. d.o.o., kar je v nasprotju s tržno logiko, to je motivom ekonomskega subjekta na trgu, da kupuje po čimnižji ceni; ter da je družba D. d.o.o. po izplačilu zavarovalnine s strani zavarovalnice G. nakazovala večje zneske družbi H. d.o.o., C. C. in A. A. Take svoje ugotovitve je, upoštevaje listinsko dokumentacijo o prodajah, utemeljilo z izpovedbama prič K. K. in I. I. (posrednika), v zvezi s katerima je poudarilo, da se I. I. glede konkretnih poslov ni spominjal bistvenih okoliščin in da iz izpovedbe K. K. izhaja, da so bili posli vnaprej dogovorjeni, pa tudi z izpovedbama prič L. L. in M. M. (računovodkinji vpletenih družb), ki sta po oceni sodišča prve stopnje v svojih izjavah nakazovali na sumljivo naravo teh poslov (vedno vrnjen DDV; preprodaje izdelkov s povečevanjem nabavne vrednosti; kitajski uvoznik blaga). Vso predloženo dokumentacijo, račune in sezname računov, ki se je nanašala na predmetne posle, je iz navedenih razlogov označilo kot neverodostojno. Ob tem je ugotovilo, da je realno nabavno vrednost ukradenega blaga predstavljala njegova uvozna cena, to je seštevek cene, po kateri sta blago od kitajske družbe kupovali povezani družbi F. d.o.o. in H. d.o.o., ter vrednosti špediterskih storitev.

14. Prvostopenjsko sodišče pa, kot utemeljeno poudarjajo pritožniki, ni ustrezno ovrednotilo: 1. izvedenskega mnenja dr. N. N., in sicer: da so bila plačila v vmesnih prodajah predmetnega blaga izvedena s kompenzacijami, ki so po vsebini enakovredna gotovinskemu plačilu; da preprodaja blaga, tudi upoštevaje časovni in vsebinski vidik konkretnih vmesnih prodaj, ni neobičajna poslovna praksa, posebej v primeru uvoza večjih količin blaga s kitajskega trga; da finančno poslovanje med povezanimi osebami predstavlja v poslovnem svetu nekaj normalnega; da so obveznosti plačila davka na dodano vrednost nastala pri vsakem od udeležencev spornih poslov, pri čemer je višina davčne obveznosti izkazana na izdanih računih, ob tem pa ni izkazano, da davek na dodano vrednost ne bi bil plačan; ter da so uresničeni rezultati iz poslovanja s posamičnimi spornimi transakcijami sooblikovali davčno osnovo za davek od dohodkov pravnih oseb - davčni organ svoje ugotovitve o sumljivosti poslov med povezanimi poslovnimi subjekti ni prenesel na področje sprememb davčnih osnov, kar izhaja tudi iz zapisnika davčnega organa o opravljenem inšpekcijskem nadzoru nad družbo D. d.o.o.; 2. izvedenskega mnenja O. O. v gospodarski zadevi Okrožnega sodišča v Kranju opr. št. I Pg 452/2014, in sicer: da so cene na Kitajskem v prodaji na debelo tudi do nekaj desetkrat nižje kot v prodaji na drobno v Sloveniji, zato se podjetja in posamezniki, ki s temi izdelki trgujejo pri nas, praviloma odločajo za nakup na Kitajskem, ob čemer kitajski prodajalci to blago prodajo vsakomur, ki je zanj pripravljen plačati; da prodajnonakupne cene med subjekti v Sloveniji, ki si to blago preprodajajo v velikih količinah, lahko dosežejo mnogokratnike prodajnih cen na Kitajskem, pri čemer pa ne dosegajo tako visokih cen, po katerih se to blago prodaja kupcem na drobno; ter da so bile cene, po katerih so si preprodajali poslovni subjekti sporno blago, previsoke, glede na to, da bi bilo lahko kupljeno enostavno neposredno od kitajskega prodajalca, ter da bi lahko bile realne cene pri preprodaji tega blaga trikratniki oglaševane najvišje cene kitajskega prodajalca. in 3. mnenja Centra ... fakultete Univerze v ..., in sicer, da je realnost cen, po katerih je sporne predmete kupovala družbe D. d.o.o., izkazana z dejstvom, da so bile maloprodajne cene teh izdelkov znatno višje od nabavnih cen družbe D. d.o.o., torej, da je družba D. d.o.o. te izdelke lahko prodala kupcem po ceni, ki je višja do nabavne, kar izhaja tudi iz izpovedbe priče P. P., zaposlenega v družbi R. Sodišče prve stopnje vsega izpostavljenega ni spregledalo, vendar se je do tega dela dokaznega gradiva opredelilo neprepričljivo.

15. Ob tem, da prvostopenjsko sodišče sprejema dejstvo, da dokazni postopek ni izkazal vpletenosti nobene od obravnavanih fizičnih oseb v insceniranje vlomov, dejstvo, da so bile sporne nabavne cene predmetnih artiklov zavedene v poslovni dokumentaciji družbe, dejstvo, da so se na podlagi teh cen sklenile zavarovalne pogodbe (in plačevala zavarovalna premija) in dejstvo, da so bile „sumljive“ preprodaje upoštevane kot podlaga za obračunavanje davkov, sodišče druge stopnje šteje za nerazumen zaključek prvostopenjskega sodišča, da izkazana ekonomska logika preprodaj, ki ne izključuje dobička družbe D. d.o.o. pri prodajah spornih predmetov ob domnevno napihnjenih nabavnih cenah, ni bistvena. Drugostopenjsko sodišče poudarja, da drži, da so maloprodajne cene načeloma višje od cen pri prodaji na debelo, kar pa osnovne logike predmetnih poslov ne spodbije; prav tako je res, da je mnenje Centra ... hipotetično, ampak drugačno kot tako ne more biti, ker je dejstvo, da so bile predmetne zaloge odvzete v posledici vloma. Tudi okoliščina, da ni bilo nobenega jamstva, da bodo predmetne zaloge odkupljene s strani družbe R., kar izpostavlja prvostopenjsko sodišče, ne more biti ključna, glede na to, da gre za običajno tržno stanje. Upoštevaje še izvedensko mnenje dr. N. N. o običajnosti finančnega poslovanja med povezanimi ekonomskimi subjekti in kompenzacijah kot ekvivalentu gotovinskih plačil, ter očitno dejstvo, da je realna nabavna cena, katero je poskušalo določiti prvostopenjsko sodišče, odvisna od vsakokratne uporabljene metodologije (bodisi uvozna cena, kateri so prišteti špediterski stroški, bodisi trikratnik maksimalne oglaševane kitajske prodajne cene), se izkaže kot upravičena kritika pritožnikov, da obtožencema očitani dejanji nista dokazani s potrebno gotovostjo. Ker je prvostopenjska presoja zmotna že v delu, ki se nanaša na osnovno vprašanje fiktivnosti predmetnih poslov ter realne nabavne cene, torej so utemeljene pritožbe vseh treh pritožnikov v tem delu, se sodišče druge stopnje do pritožbenih navedb, ki se nanašajo na stopnjo povezanosti med obravnavanimi fizičnimi osebami, spor med C. C. in B. B., izključni finančni motiv družb F. d.o.o. in H. d.o.o. za obravnavan način poslovanja, pojavljanje družbe D. d.o.o. na računu kitajskega dobavitelja, finančne težave družbe D. d.o.o., menjavo zavarovalnice, spreminjanje zagovora obtoženega C. C. in pisno pomoto v točki 64 obrazložitve prvostopenjske sodbe, ne bo opredeljevalo. Sodišče druge stopnje je zato v tem delu ugodilo pritožbam zagovornikov obtoženih C. C., A. A. in B. B. ter sodbo sodišča prve stopnje na podlagi pooblastila iz prvega odstavka člena 394 ZKP v zvezi s petim odstavkom člena 392 ZKP spremenilo tako, da je obtožena C. C. in A. A. obtožbenega očitka oprostilo iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP.

**Glede kaznivega dejanja pod točko III v delu, ki se nanaša na pridobitev protipravne premoženjske koristi v znesku 181.438,74 EUR (obtožena pravna oseba)**

16. Sodišče druge stopnje se v tem delu sklicuje na razloge za spremembo obsodilne v oprostilno sodbo glede kaznivega dejanja pod točko I/2 sodbe za vse tri obtožene fizične osebe, to je C. C., A. A. in B. B.. Ker se odgovornost pravne osebe za kaznivo dejanje po določbi člena 4 ZOPOKD veže na kaznivo dejanje, katerega naj bi v njenem imenu, na njen račun in v njeno korist tako, da je pridobila protipravno premoženjsko korist v zgoraj navedeni višini, storili C. C., A. A. in B. B., le-ti pa so bili za to kaznivo dejanje oproščeni iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP, je sodišče druge stopnje, na podlagi 42. člena ZOPOKD, ugodilo pritožbi zakonite zastopnice pravne osebe3 in izpodbijano sodbo, na podlagi prvega odstavka člena 394 ZKP v zvezi s petim odstavkom člena 392 ZKP, spremenilo tako, da jo je za ta del obtožbenega očitka oprostilo iz razloga po 3. točki člena 358 ZKP.

**Glede priglašenih premoženjskopravnih zahtevkov Zavarovalnice J. d.d. in zavarovalnice G. d.d. in stroškov kazenskega postopka**

17. Upoštevaje, da je sodišče druge stopnje obsodilno sodbo, izrečeno zoper vse tri obtožene fizične in pravno osebo, spremenilo, deloma po uradni dolžnosti in deloma po ugoditvi pritožbam obrambe, tako, da je izreklo zavrnilno ter oprostilno sodbo v posameznih delih, je na podlagi tretjega odstavka člena 105 ZKP napotilo oba oškodovanca, da svoj premoženjskopravni zahtevek uveljavljata v pravdi. Posledica take spremembe prvostopenjske sodbe je tudi izrek o stroških kazenskega postopka; le-ti (iz 1. do 5. točke drugega odstavka člena 92 ZKP, potrebni izdatki obtoženih ter potrebni izdatki in nagrada njihovih zagovornikov ter potrebni izdatki zakonite zastopnice obtožene pravne osebe) obremenjujejo proračun.

1 Veliki znanstveni komentar Posebnega dela Kazenskega zakonika, UL RS, PF Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2019, 2. knjiga, stran 558, točka 53. 2 Kazenski pregon za očitano kaznivo dejanje je dejansko zastaral, glede na štetje rokov med epidemijo, 9.5.2022, to je še pred izrekom prvostopenjske sodbe. 3 Kljub temu, da pritožnica načeloma zatrjuje manjko razlogov o odločilnih dejstvih in s tem absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka člena 371 ZKP, je iz pritožbe razbrati tudi, da se ne strinja s prvostopenjskimi zaključki.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia