Jedro

Zmotno je pritožbeno stališče, da si mora sodišče ob obravnavanju predloga za oprostitev plačila sodnih taks po uradni dolžnosti priskrbeti ustrezne listine (potrdila) o premoženjskem stanju stranke in da bi moralo o tem sodišče opraviti predlagane poizvedbe pri CSD in DURS. Določba 2. odst. 169. čl. ZPP jasno nalaga stranki, da mora predlogu priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini ter morebitne druge dokaze, s katerimi dokazuje svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje članov gospodinjstva.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog dolžnikov za oprostitev plačila sodnih taks.

Zoper sklep se pritožujeta dolžnika po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom, da se pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navajata, da sta skupaj z ugovorom predlagala tudi oprostitev plačila sodnih taks. Predlagala sta, da sodišče opravi poizvedbe pri DURS in CSD. Navedla sta, da nimata rednih mesečnih dohodkov in da zaradi tega nimata zadostnih sredstev za lastno preživljanje in za preživljanje svoje družine. S plačilom stroškov bi bilo ogroženo preživljanje obeh dolžnikov. Plačilo sodnih taks bi za njiju predstavljalo takšno breme, da bi bila zaradi tega prizadeta njuna pravica do sodnega varstva, ki jo zagotavlja Ustava RS. Sodišče je izdalo izpodbijani sklep na podlagi nepopolno in zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, zmotno je uporabilo materialno pravo in pri tem kršilo pravila postopka. Zmotno je zaključilo, da nima ustreznih listin, ki so potrebne za ugotovitev premoženjskega stanja dolžnikov, saj sta dolžnika ob vložitvi ugovora predlagala tudi poizvedbe pri DURS in CSD o njunem premoženjskem stanju, kar sodišče po uradni dolžnosti lahko vedno stori in si pridobi ustrezne listine. Zato bi sodišče moralo njun predlog vsebinsko obravnavati ter si pribaviti dokumentacijo pri CSD in DURS. Dolžnost sodišča je, da si po uradni dolžnosti pridobi ustrezne listine, iz katerih je razvidno premoženjsko stanje dolžnikov. Sodišče mora pri odločanju o oprostitvi skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa mora upoštevati vrednost spornega predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja in dohodke in premoženje, ki ga imajo stranke in njeni družinski člani. Teh okoliščin sodišče ni upoštevalo in je zato zmotno zaključilo, da bi bila zmožna plačila sodnih taks v tem postopku. Dolžnika sta predlagala tudi dokaz z zaslišanjem, do česar pa se sodišče ni opredelilo. Že to samo po sebi predstavlja bistveno kršitev pravil postopka, zato je potrebno izpodbijani sklep razveljaviti.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 350. čl. v zvezi s 366. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, in da je na pravilno ugotovljeno dejansko stanje sprejelo tudi pravilno materialnopravno odločitev. Kot je obrazložilo, je ocenilo dokaze, ki so bili predloženi ob vložitvi predloga za oprostitev plačila sodnih taks in ugotovilo, da dolžnika nista predložila vseh potrebnih dokazil, zato ju je s sklepom z dne 8.11.2006 na to pozvalo. Ker pozivu nista sledila in nista preložila dokazil, iz katerih bi izhajala utemeljenost njunega predloga za oprostitev plačila sodnih taks, je sodišče prve stopnje njun predlog, tudi po mnenju pritožbenega sodišča, pravilno zavrnilo kot neutemeljen in s tem tudi ni kršilo (smiselno zatrjevane) ustavne pravice do sodnega varstva dolžnikov. Zmotno je pritožbeno stališče, da si mora sodišče ob obravnavanju predloga za oprostitev plačila sodnih taks po uradni dolžnosti priskrbeti ustrezne listine (potrdila) o premoženjskem stanju stranke in da bi moralo o tem sodišče opraviti predlagane poizvedbe pri CSD in DURS. Določba 2. odst. 169. čl. ZPP jasno nalaga stranki, da mora predlogu priložiti potrdilo pristojnega upravnega organa o svojem premoženjskem stanju in o premoženjskem stanju članov gospodinjstva, potrdilo o svojih dohodkih in o dohodkih članov gospodinjstva, zadnjo odločbo o dohodnini ter morebitne druge dokaze, s katerimi dokazuje svoje premoženjsko stanje in premoženjsko stanje članov gospodinjstva. Le če bi stranka izkazala, da sama ne more doseči izdajo določene listine (potrdila), bi si jo sodišče priskrbelo po uradni dolžnosti. Dolžnika take procesne situacije niti zatrjevala nista, niti, da potrebnih dokazil o svojem premoženjskem stanju v skladu s citiranim 2. odst. 169. čl. ZPP sodišču sploh ne bi mogla predložiti in bi bilo zato potrebno izvesti dokaz z njunim zaslišanjem. Zato je sodišče prve stopnje povsem pravilno odločilo o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks brez ustne obravnave in brez zaslišanja dolžnikov, na podlagi razpoložljivih dokazov, na to sta bila dolžnika opozorjena tudi že v sklepu z dne 8.11.2006, s katerim ju je sodišče prve stopnje pozvalo na predložitev ustreznih dokazil o svojem premoženjskem stanju. Z izpodbijano odločitvijo sodišče prve stopnje določb postopka v zvezi s predlogom za oprostitev plačila sodnih taks zato ni kršilo. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, niti po uradni dolžnosti upoštevni, je bilo potrebno pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).