Jedro

Za odločitev v tej zadevi so relevantni predvsem dogodki, ki so se zgodili v obdobju zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo predloga (22.b člen ZPND). Sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje prič dr. J. K., A. A. in dr. M. L. Njihovo zaslišanje na sprejeto odločitev ne more imeti odločilnega vpliva, saj naj bi izpovedale o oddaljenejšem dogodku, ki ga je pritožnica izpostavila šele v svojem zaslišanju, ni pa zanj podala ustrezne trditvene podlage.

Izrek

I. Pritožbi se zavrneta in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Udeleženca nosita svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovoru nasprotnega udeleženca delno ugodilo in sklep z dne 3. 5. 2018, s katerim je nasprotnemu udeležencu izreklo ukrepe iz 19. člena ZPND, v II. točki izreka spremenilo tako, da je čas trajanja ukrepov skrajšalo z 12 na 8 mesecev (I. točka izreka). V preostalem delu je ugovor zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta oba udeleženca. Predlagateljica opozarja na nepravilnost in nezakonitost izpodbijanega sklepa. Sodišče za skrajšanje izvajanja ukrepa na osem mesecev ni navedlo utemeljenih razlogov, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Graja odločitev sodišča, ki ni izvedlo zaslišanja prič dr. J. K., medicinske sestre A. A. in dr. M. L. Pojasnjuje, o čem bi navedene priče lahko izpovedale. Sodišče se je pri opredelitvi razlogov za zavrnitev predmetnega dokaznega predloga preveč osredotočilo na obdobje zadnjih šest mesecev pred vložitvijo predloga, namesto da bi si ustvarilo popolno sliko. Za sprejeto odločitev ni podlage, saj je nasprotni udeleženec v ugovoru predlagal odpravo sklepa z dne 3. 5. 2018, podrejeno pa ponovno odločanje o zadevi. Pritožnica pojasnjuje razloge za ponovna srečanja z nasprotnim udeležencem. Obstaja možnost, da bo nasprotni udeleženec izvajal nasilje tudi v prihodnosti, kar je dodatna negativna okoliščina, ki je sodišče pri odločitvi ni upoštevalo. Nasprotni udeleženec do svojih ravnanj ni kritičen, niti jih ne obžaluje, vendar pa sodišče tega pri svoji odločitvi ni upoštevalo. Napačno oz. nepopolno je ugotovilo dejansko stanje in zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Pritožnica predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da v celoti ugodi njenemu predlogu za določitev ukrepov po ZPND. Podrejeno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Nasprotni udeleženec v pritožbi izpostavlja zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Sodišče je v veliki meri štelo izpoved predlagateljice za verodostojno. Trajanje izrečenega ukrepa je neupravičeno, saj je veliko možnosti, da bo v postopku IV P 878/2018 sodišče določilo stike med njim in mld. B. Otrok za normalen razvoj potrebuje očetovsko figuro. V primeru, da ga B. ne bo videl osem mesecev, bo otroku povzročena nenadomestljiva škoda. Zato izrečeni ukrep pomeni nesorazmeren poseg države v razmerje med sinom in očetom. Izpostavlja zaslišanje priče M. M., ki je izpovedala o njegovem obnašanju.

Pritožnik predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi. Podredno predlaga vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Predlagateljica je na pritožbo nasprotnega udeleženca podala odgovor. V njem predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

5. Pritožbi nista utemeljeni.

6. Sodišče prve stopnje je nasprotnemu udeležencu za obdobje 12 mesecev prepovedalo zadrževanje na razdalji, manjši od 300 metrov, v bližini stanovanja na R. in v bližini hiše na naslovu B. Nasprotnemu udeležencu je bilo prepovedano vzpostavljanje vsakršnih srečanj s predlagateljico in sinom (I. točka izreka). Za primer ravnanja v nasprotju z odločitvijo sodišča mu je bila izrečena denarna kazen v višini 500,00 EUR (III. točka izreka).

7. Zoper takšno odločitev je nasprotni udeleženec podal ugovor, ki mu je sodišče deloma ugodilo in sklep z dne 3. 5. 2018 spremenilo tako, da je čas trajanja ukrepa skrajšalo z 12 na 8 mesecev (I. točka izreka). V preostalem delu je ugovor zavrnilo (II. točka izreka).

8. ZPND ureja začasno ureditev razmerij z izrekom nujnega ukrepa za varstvo pred nasiljem. Namen zakona je preprečevanje nasilja v družini in v ukrepih za odvrnitev nadaljnje škode. Svoj namen lahko doseže le, če je odločitev izdana po hitrem postopku – tudi brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Na hiter postopek napotuje določba 22.a člena ZPND, v kateri je govora o nujnem in prednostnem postopku.

9. Pritožbeno sodišče v celoti sprejema dokazno oceno prvega sodišča, ki je logična in življenjsko prepričljiva ter napravljena v skladu z metodološkim napotilom iz 8. člena ZPP.

O pritožbi predlagateljice

10. Pritožba odločitvi prvega sodišča neutemeljeno očita odsotnost razlogov za skrajšanje ukrepa z 12 na 8 mesecev. Sodišče prve stopnje je sledilo predlagateljičinim zatrjevanjem, da je bila žrtev verbalnega in fizičnega nasilja nasprotnega udeleženca. V svoji izpovedbi, ki je bila odločilna za presojo prvega sodišča, je potrdila, da je v srečanja z nasprotnim udeležencem v pretežni meri privolila prostovoljno in se dala pregovoriti, da je vstopil v njeno stanovanje. Ni zanemarljivo dejstvo, da je po lastni volji sprejela vabilo nasprotnega udeleženca, z njim obiskala več lokalov, nato pa v svojem stanovanju z njim preživela noč. Takšno pritožničino obnašanje tudi po oceni pritožbenega sodišča ne pritrjuje njenim zatrjevanjem o velikem strahu, ki ga čuti do nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je v svoji odločitvi navedena dejstva izpostavilo in jih tudi ustrezno ovrednotilo, zato zatrjevana bistvena kršitev določb postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana.

11. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da so za odločitev v zadevi relevantni predvsem dogodki, ki so se zgodili v obdobju zadnjih šestih mesecev pred vložitvijo predloga (22.b člen ZPND). Prvo sodišče je utemeljeno zavrnilo dokazni predlog za zaslišanje prič dr. J. K., A. A. in dr. M. L. Njihovo zaslišanje na sprejeto odločitev ne more imeti odločilnega vpliva, saj naj bi izpovedale o oddaljenejšem dogodku, ki ga je pritožnica izpostavila šele v svojem zaslišanju, ni pa zanj podala ustrezne trditvene podlage. Tekom postopka dokaznega predloga za zaslišanje prej navedenih prič niti ni ustrezno konkretizirala. Podrobneje ga je utemeljila šele v pritožbi, kar pa je – upoštevaje določbo 337. člena ZPP – prepozno. Pritožnica je še po izdaji ukrepov iz 19. člena ZPND prostovoljno privolila v srečanja z nasprotnim udeležencem, zato izpovedbe prej navedenih prič o dogodkih, ki naj bi se dogodili več kot šest mesecev pred vložitvijo predloga, ne morejo imeti teže, ki jim jo želi podeliti pritožnica.

12. Pritožbeni očitek, da je prvo sodišče odločilo mimo ugovornih razlogov, je neutemeljen. Nasprotni udeleženec je v ugovoru z dne 10. 5. 2018 predlagal odpravo izpodbijanega sklepa z dne 3. 5. 2018 oz. ponovno odločanje v zadevi. Sodišče prve stopnje je njegovemu predlogu delno sledilo, izvedlo je narok in o zadevi ponovno odločilo tako, da je trajanje ukrepa skrajšalo na osem mesecev. Glede na določbo 21. člena Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP) predlagatelj (niti nasprotni udeleženec) ni dolžan postaviti določnega zahtevka glede ureditve razmerja, na morebitne konkretne predloge, kako naj o tem razmerju oz. o stanjih odloči, pa sodišče v nepravdnem postopku ni vezano.

13. V izpodbijani odločitvi je ustrezno upoštevana korist otroka. Pritožba izkazuje določeno mero nekonsistentnosti, saj po eni strani opozarja, da je ta zaradi skrajšanja trajanja ukrepa ogrožena, po drugi strani pa predlagateljica trdi, da je v srečanja z nasprotnim udeležencem privolila zaradi koristi otroka. Poleg predmetnega postopka je v teku tudi postopek za ureditev stikov med mld. B. in nasprotnim udeležencem. Prav korist otroka narekuje, da sodišče o stikih čim prej odloči. 14. Pritožba opozarja na kršitev pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar te kršitve ne konkretizira, zato se pritožbeno sodišče do nje ne more opredeliti.

O pritožbi nasprotnega udeleženca

15. Pritožnik posplošeno zatrjuje zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Prepričljivih razlogov za (ne)verodostojnost predlagateljičine izpovedbe ne predstavi. Njegovo mnenje, da izpodbijana odločitev vpliva na odločitev v zadevi IV Cp 72/2016, v kateri se odloča o stikih, je zmotno. Že v tem postopku je sodišče 6. 9. 2018 sklenilo, da izrečeni ukrepi ne veljajo, če bo v postopku, v katerem se odloča o stikih, sprejeta drugačna odločitev. Glede na trenutno situacijo pa je bistveno - kot je bilo že zgoraj poudarjeno - da pristojno sodišče čim prej sprejme odločitev o stikih.

16. Sodišče prve stopnje je zaslišalo predlagateljico in skozi prizmo neverbalne komunikacije zaznalo njeno čustveno razpoloženje, ki ga je v odločitvi ustrezno ubesedilo. Celoten dokazni sklop v celoti pritrjuje oceni prvega sodišča in vodi k sprejetemu zaključku. Zato izvzemanje posameznega dokaza (kot na primer izpovedbe diplomirane babice M. M.) in zavzemanje za sprejem drugačne odločitve zgolj na njegovi podlagi, brez njegove umestitve v širši dokazni sklop, ne more imeti želene teže. 17. Glede na zgoraj pojasnjeno pritožbi nista utemeljeni, zato ju je pritožbeno sodišče – v skladu z določbo 2. točke 365. člena ZPP in v zvezi s 37. členom ZNP – zavrnilo, izpodbijani sklep pa potrdilo.

18. Pritožnika s pritožbo nista uspela, zato nosita svoje stroške pritožbenega postopka. Skladno z določbo 35. člena ZNP predlagateljica nosi stroške, ki so ji nastali z odgovorom na pritožbo.