Jedro

Določila 1. odstavka 15. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarsko dejavnost določajo, da se delodajalca lahko sporazumeta tudi o prevzemu delavcev, če za to obstajajo predpisani pogoji, med katerimi je tudi pogoj, da gre za prehod vseh delavcev k drugemu delodajalcu, katerim je treba zagotoviti drugo ustrezno zaposlitev. Določila omenjene kolektivne pogodbe določajo tudi izjemo. Delavec ni prevzet, če sam pisno izjavi, da soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu. Določila tretjega odstavka 15. člena omenjene kolektivne pogodbe posebej določajo, da je delodajalec dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklep o prehodu k novemu delodajalcu, ki z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi v skladu z dokončnim sklepom o prehodu.

Ni bila tožničina dolžnost, da bi posebej zahtevala izdajo sklepa o prehodu in ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi, saj je lahko utemeljeno pričakovala, da bosta navedeni pravni osebi z njo ravnali enako kot z drugimi delavci, katerim je bil zagotovljen prehod. Tožnica je bila torej upravičena zahtevati, da ji obe pravni osebi omogočita prehod k revidentu z učinkom od dneva, določenega s sporazumom o prehodu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnica je zahtevala, da naj sodišče ugotovi, da je zaposlena pri toženi stranki, da jo je tožena stranka dolžna pozvati na delo, jo ustrezno razporediti, ji obračunati in izplačati plačo od 5.6.1998 dalje od vsakega 18. dne v mesecu z zamudnimi obrestmi, plačati v zvezi s tem vse davščine ter ji vpisati manjkajočo delovno dobo v delovno knjižico. Temu zahtevku je sodišče prve stopnje ugodilo.

Pritožbo tožene stranke je sodišče druge stopnje zavrnilo.

Ugotovilo je, da je tožena stranka z organizacijo, v kateri je bila zaposlena tožnica, sklenila sporazum o prevzemu delavcev na podlagi 15. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega rzmerja (ZTPDR-Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) in 15. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti (Uradni list RS, št. 40/97). Dokument o realizaciji sporazuma oziroma "protokola" z dne 29.6.1997 sta podpisala pristojna organa obeh organizacij. Vsi delavci F. d.o.o., v kateri je bila zapolena tožnica, so se 30.6.1997 lahko na podlagi omenjenega sporazuma zaposlili pri toženi stranki. Ta dejstva izhajajo iz dokumenta o "realizaciji protokola", iz izpovedi priče V. M., direktorja F. d.o.o. in iz pogodbe o dodelitvi sredstev št. 170/97 z dne 14.11.1997. Tožena stranka je zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vložila pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava s predlogom, da revizijsko sodišče spremeni sodbo sodišča, podrejeno pa, da sodbi sodišča prve in druge stopnje razveljavi in vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Zatrjuje, da sta sodbi sodišč zmotni, ker ne upoštevata dejstva, da je bila tožnica vse do 20.4.1998 zaposlena pri družbi F. d.o.o., kar je tožena stranka navajala in dokazovala ves čas postopka. Omenjenega dne je bil zoper družbo uveden stečajni postopek, zato je tožnici s tem dnem prenehalo delovno razmerje. Sodišče ni ravnalo pravilno, ko je štelo, da gre za prehod delavcev po navedenih pravnih podlagah, pri čemer se je oprlo na dokument o realizaciji protokola "prehod delavcev" z dne 29.6.1997, saj je tožena stranka ta dokument podpisala šele 28.8.1997, ko so bili dogovori že izvršeni. Sodišči sta prezrli dejstvo, da je direktor družbe F. d.o.o. V. M. dne 17.4.1998 izdal sklep o razporeditvi tožnice k toženi stranki.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP/77 - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Zato revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP/77 ter na pravilno uporabo materialnega prava (določba 386. člena ZPP/77). Te kršitve pri preizkusu izpodbijane sodbe revizijsko sodišče ni ugotovilo.

Po določilih 15. člena ZTPDR je lahko delavec preide na delo k drugemu delodajalcu na temelju sporazuma, ki ga v zvezi s tem skleneta delodajalec, pri katerem je delavec zaposlen ter delodajalec h kateremu delavec preide. Določila 1. odstavka 15. člena Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnost določajo, da se delodajalca lahko sporazumeta tudi o prevzemu delavcev, če za to obstajajo predpisani pogoji, med katerimi je tudi pogoj, da gre za prehod vseh delavcev k drugemu delodajalcu, katerim je treba zagotoviti drugo ustrezno zaposlitev. Določila omenjene kolektivne pogodbe določajo tudi izjemo. Delavec ni prevzet, če sam pisno izjavi, da soglaša, da je izvzet iz sporazuma o prevzemu. Določila tretjega odstavka 15. člena omenjene kolektivne pogodbe posebej določajo, da je delodajalec dolžan delavcem na podlagi sporazuma oziroma pogodbe o prevzemu izdati sklep o prehodu k novemu delodajalcu, ki z delavcem sklene pogodbo o zaposlitvi v skladu z dokončnim sklepom o prehodu. S sklenitvijo sporazuma o prehodu vseh delavcev družbe F. k revidentu je s 1.7.1997 po določilih omenjenega sporazuma nastala obveznost družbe F., da delavcem vroči sklepe o prehodu k revidentu. Hkrati s to obveznostjo je tožnica pidobila pravico, da ji je takšen sklep vročen in da se lahko po njegovi dokončnosti zaposli pri revidentu. Dejstvo, da je bila tožnica dne 5.6.1998 na porodniškem dopustu, ni bila okoliščina, ki bi izključevala ali odlagala omenjeni obveznosti navedenih pravnih oseb. Ni bila tožničina dolžnost, da bi posebej zahtevala izdajo sklepa o prehodu in ponudbi nove pogodbe o zaposlitvi, saj je lahko utemeljeno pričakovala, da bosta navedeni pravni osebi z njo ravnali enako kot z drugimi delavci, katerim je bil zagotovljen prehod. Tožnica je bila torej upravičena zahtevati, da ji obe pravni osebi omogočita prehod k revidentu z učinkom od dneva, določenega s sporazumom o prehodu, to je od 1.7.1997, kot je pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje.

Posledica tega dejstva je, da je bil sklep direktorja F. z dne 17.4.1998 delno nezakonit, ker ni upošteval, da je imela tožnica pravico do prehod k revidentu že s 1.7.1997. Iz istega razloga pa je zmotno tudi mnenje revidenta, da je tožnici prenehalo delovno razmerje pri družbi F. dne 20.4.1998, ko je bil zoper družbo uveden stečajni postopek, saj je treba šteti, da je tožnica pri revidentu zaposlena od 1.7.1997 dalje.

Določbe ZPP/77 in ZTPDR je revizijsko sodišče smiselno uporabilo na podlagi prvega odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo Temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91.I, 45/i/94) kot predpise Republike Slovenije.