Jedro

Vprašanje soodvisnosti med nastankom nove obveznosti tožene stranke in prenehanjem njene terjatve do tožeče stranke v smislu nadomestne izpolnitve, je dejanska okoliščina, ki bi jo tožeča stranka morala zatrjevati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Zato pomeni njeno sklicevanje na nadomestno izpolnitev v pritožbi uveljavljanje nedovoljene pritožbene novote, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati

Izrek

1. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

2. Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, s katerim je uveljavljala razveljavitev učinkov pravnih dejanj tožeče stranke, in sicer medsebojne kompenzacije za znesek 934,80 EUR z dne 09. 03. 2009 in plačilo v stečajno maso tožeče stranke zneska 934,80 EUR in zakonskih zamudnih obresti od 09. 03. 2009 dalje.

Zoper sodbo je v pritožbenem roku pritožbo vložila tožeča stranka zaradi nepravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka in pritožbenemu sodišču predlagala, da izpodbijano sodbo spremeni, podrejeno temu pa, da jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izpodbijane sodbe ni mogoče preizkusiti zaradi nenavedbe razlogov o odločilnih dejstvih v sodbi, ker naj se prvostopenjsko sodišče ne bi opredelilo do obstoja objektivnega in subjektivnega pogoja izpodbojnosti izpodbijanega dejanja tožeče stranke. Tožeča stranka je izpodbojnost izpodbijane kompenzacije med pravdnima strankama z dne 09. 03. 2009 v tožbi utemeljevala s tem, da naj bi tožena stranka v posledici izpodbijanega dejanja prišla v boljši položaj od ostalih upnikov, ki v stečajnem postopku ne bodo poplačani v celoti, medtem ko je tožena stranka prišla do poplačila celotnih terjatev do tožeče stranke. V zvezi z računom tožeče stranke št. 360 z dne 06. 03. 2009 (A8), ki je bil predmet izpodbijane kompenzacije, je sodišče prve stopnje v okviru dejanskih ugotovitev, na katere je pritožbeno sodišče vezano, sledilo trditvam tožene stranke, da je tožena stranka na podlagi dogovora med pravdnima strankama prevzela nazaj 50 kosov skodeličnih ležajev A, ki jih je predhodno dobavila tožeči stranki. Iz takšnih dejanskih ugotovitev je sklepati, da tožena stranka pred tem ni prejela plačila za dobavljeno blago tožeči stranki, zato je dogovor o vrnitvi tega materiala toženi stranki lahko razumeti zgolj kot razdrtje pogodbe med pravdnima strankama v tem obsegu. Obveznost tožeče stranke do tožene stranke je tako prenehala v posledici odpadle pogodbene podlage in ne v posledici izpodbijanega dejanja tožeče stranke. Dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča zato ne utemeljujejo pritožbenih navedb, da naj bi šlo za nadomestno izpolnitev tožeče stranke, saj je toženi stranki zgolj vrnila blago, ki ji ga je pred tem dobavila tožena stranka, ne da bi ga ji tožeča stranka plačala.

Neutemeljena je pritožba tudi v preostalem delu, ki se tiče prenehanja obveznosti tožeče stranke v posledici kompenzacije z obveznostjo tožene stranke za dobavljen artikel E. Sodišče prve stopnje je zavrnitev tega dela tožbenega zahtevka utemeljilo na dopustnosti pobotanja vzajemnih terjatev stečajnega dolžnika in njegovega upnika v stečajnem postopku v smislu 261. člena ZFPPIPP ter glede na pomanjkanje trditev tožeče stranke, ki bi izključevalo učinek pobotanja. Tožeča stranka se v pritožbi sklicuje na ustaljeno stališče sodne prakse, da je potrebno prodajno pogodbo in dogovor o pobotu šteti za eno dejanje, ki tvorita ekonomsko celoto in ima celoten posel pravno naravo nadomestne izpolnitve. Vendar se je tožeča stranka šele v pritožbi prvič sklicevala na to dejansko okoliščino. Vprašanje soodvisnosti med nastankom nove obveznosti tožene stranke in prenehanjem njene terjatve do tožeče stranke v smislu nadomestne izpolnitve, je dejanska okoliščina, ki bi jo tožeča stranka morala zatrjevati že v postopku pred sodiščem prve stopnje. Zato pomeni njeno sklicevanje na nadomestno izpolnitev v pritožbi uveljavljanje nedovoljene pritožbene novote, ki je pritožbeno sodišče ne more upoštevati (1. odst. 337. člena ZPP).

Ker pritožbeno sodišče v okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 350. člena ZPP in ob ugotovitvi, da je prvostopenjsko sodišče glede na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, je odločilo, kot je razvidno iz izreka te sodbe (353. člen ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP.