Jedro

Namen postopka poenostavljene prisilne poravnave je omogočiti majhnim podjetjem, da bi se prestrukturirala brez velikih stroškov, ki jih ne zmorejo, pri čemer v zvezi z rednim poslovanjem niso dolžna sestavljati konsolidiranih letnih poročil, kar hkrati pomeni, da bi jih prvič morala sestaviti ravno za namen postopka prisilne poravnave, kar je povezano z visokimi stroški, in že zato ni razlogov za olajšanje postopka prisilne poravnave.

Pri določitvi kriterijev za velikost družbe je treba upoštevati tudi določila 8. odstavka 55. člena ZGD-1, ki "izničijo" kriterije iz 2., 3. ali 4. odstavka 55. člena ZGD-1, med drugim tudi v primeru, ko gre za nadrejeno družbo. Taka družba ne more predstavljati mikro ali majhne družbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžnikov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da 221.a člen ZFPPIPP napotuje le na uporabo določil 2. in 3. odstavka 55. člena ZGD-1, določba je jasna, ne pa dvoumna, ko bi bilo mogoče uporabiti različne interpretacije, ker jezikovna metoda ne bi bila uspešna. Izpodbijani sklep je utemeljen le z domnevo o namenu zakonodajalca. Če bi zakonodajalec dejansko želel uporabo tudi 8. odstavka 55. člena ZGD-1, bi to jasno zapisal. Enako stališče je zavzelo tudi Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevi St 364/2014, ko je za povsem primerljivo družbo – N. d. d., začelo postopek poenostavljene prisilne poravnave.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Uvodoma je treba pritožniku pojasniti, da ena odločba okrožnega sodišča, ki niti ni bila preverjena na višjem sodišču, nikakor ne predstavlja upoštevne sodne prakse. Ob tem je iz obrazložitve sklepa razvidno, da se v zadevi St 364/2014 okrožno sodišče sploh ni ukvarjalo z določili 221.a člena ZFPPIPP in je sklep v tej smeri popolnoma neobrazložen, brez vsakega argumenta. Tudi zato te zadeve ni mogoče navajati kot relevantne zadeve za obravnavano zadevo, saj ne more prepričati niti s svojo argumentacijo, ki je o tem vprašanju navedeni sklep ne vsebuje.

5. Nad gospodarsko družbo je dovoljeno voditi postopek poenostavljene prisilne poravnave, če se le-ta po 2. odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med mikro družbe ali če se po 3. odstavku 55. člena ZGD-1 razvršča med majhne družbe. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da dolžnik izpolnjuje dva od treh kriterijev po 3. odstavku 55. člena ZGD-1, zaradi katerih bi bil po teh določilih majhna družba. Pri odločitvi, ali je ta družba tudi dejansko majhna, pa se je sodišče prve stopnje pravilno oprlo tudi na določila 8. odstavka 55. člena ZGD-1, ki hkrati določa, da družba, ki ima položaj nadrejene družbe več kapitalskim družbam, zaradi tega ne more predstavljati majhne družbe, temveč vedno predstavlja veliko družbo, saj gre za družbo, ki mora v skladu s 1. in 2. odstavkom 56. člena ZGD-1 pripraviti tudi konsolidirano letno poročilo.

6. Pri tem sodišče prve stopnje ni razlagalo jasne določbe 221.a člena ZFPPIPP, kot to zmotno meni dolžnik. V skladu z namenom postopka poenostavljene prisilne poravnave, ki je omogočiti majhnim podjetjem, da bi se prestrukturirali brez velikih stroškov, ki jih ne zmorejo, pri čemer v zvezi z rednim poslovanjem niso dolžni sestavljati konsolidiranih letnih poročil, kar hkrati pomeni, da bi jih prvič morali sestaviti ravno za namen postopka prisilne poravnave in je to povezano z visokimi stroški, že zato ni razlogov za olajšanje postopka prisilne poravnave. Pri določitvi, za kako veliko družbo gre, pa je tudi pri uporabi 2. ali 3. odstavka 55. člena ZGD-1 vedno treba uporabiti tudi določila 8. odstavka 55. člena ZGD-1. 221.a člen ZFPPIPP se namreč opira na določitev velikosti družbe, ki je opredeljena v 2. ali 3. odstavku 55. člena ZGD-1, 8. odstavek 55. člena ZGD-1 pa izključuje kriterije po 2. oziroma 3. odstavku 55. člena ZGD-1 v primeru, ko gre za družbo, ki je zaradi določil 56. člena ZGD-1 dolžna sestaviti konsolidirana letna poročila. Pristop, ki ga zagovarja pritožba, je črkobralski, je v nasprotju z namenom zakonodajalca in nelogičen. Sodišče prve stopnje se je takemu pristopu pravilno izognilo in pravilno odločilo, da gospodarska družba v primeru, ko sicer izpolnjuje kriterije za mikro, majhno ali srednjo družbo po 2., 3. ali 4. odstavku 55. člena ZGD-1, v primeru, da obstajajo okoliščine iz 56. člena ZGD-1, ki družbi nalagajo sestavo konsolidiranih letnih poročil, lahko predstavlja le veliko družbo. Razlog za drugačno obravnavo nadrejenih družb je tudi v tem, da dohodki od prodaje ne predstavljajo vseh dohodkov te družbe, kot je sicer običajno za družbe, ki se ukvarjajo le s prodajo blaga in storitev, temveč velik del prihodkov in aktive predstavlja tudi upravljanje s premoženjem v podrejenih družbah. Zato je pravilen pristop sodišča prve stopnje, ki je odločilo, da je pri določitvi kriterijev za velikost družbe treba upoštevati tudi določila 8. odstavka 55. člena ZGD-1, ki "izničijo" kriterije iz 2., 3. ali 4. odstavka 55. člena ZGD-1, med drugim tudi v primeru, ko gre za nadrejeno družbo. Taka družba pač ne more predstavljati mikro ali majhne družbe.

7. Glede na navedeno ni mogoče pripisati sodišču prve stopnje, da bi razlagalo nekaj, česar ne bi smelo. Nasprotno, uporabilo je relevantna določila, pri tem pa je upoštevalo, da zaradi dodatnega kriterija (nadrejenosti kapitalskim družbam), po 3. odstavku 55. člena ZGD-1 dolžnik ne more predstavljati majhne družbe. Ker tako dolžnik predstavlja veliko gospodarsko družbo, nad njim ni dovoljeno voditi postopka poenostavljene prisilne poravnave (221.a člen ZFPPIPP), zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo predlog dolžnika za začetek tega postopka.

8. Odločitev prvostopnega sodišča je tako pravilna. Ker višje sodišče tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP in 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. odstavek 365. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 121. člena ZFPPIPP).