Jedro

Določba 2. odstavka 12. člena ZBPP ne more imeti takšnega absolutnega učinka, da se v primerih, ko že iz same vloge prosilca za brezplačno pravno pomoč izhaja, da ima določeno premoženje, ne bi preverjalo njegovo premoženjsko stanje.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje, da opravi nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zaradi napačne uporabe materialnega predpisa na podlagi določbe 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS) ugodilo tožbi tožnice, odpravilo odločbo tožene stranke z dne 7.12.2005 in ji zadevo vrnilo v ponoven postopek.

Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pomoč odvetnika pri sestavljanju vlog, ugovorov v zadevi uzurpacije, degradacije in škode. Svojo odločitev je oprla na ugotovitev, da tožnica ne izpolnjuje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči, saj ima premoženje, ki presega višino 20 minimalnih plač, torej ne izpolnjuje finančnega položaja za odobritev brezplačne pravne pomoči, kot je opredeljen v določbi 1. odstavka 12. člena v zvezi z določbo 3. odstavka 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da je tožena stranka napačno uporabila materialni predpis. Po določbi 2. odstavka 12. člena ZBPP se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene dajatve (izredna brezplačna pravna pomoč). Tožnica je skupaj z možem upravičena do denarne pomoči. Zato je tožena stranka neutemeljeno ugotavljala finančni položaj tožnice.

Tožena stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbo zavrne. Sklicuje se na 1. odstavek 19. člena ZBPP, ki določa, da se ne glede na določbo ZBPP brezplačno pravno pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač. V postopku je bilo ugotovljeno, da tožnica razpolaga s premoženjem, ki presega navedeno vrednost. Na enako stališče se je Vrhovno sodišče Republike Slovenije postavilo v zadevah I Up 1452/2004 in I Up 515/2003. V odgovoru na pritožbo tožnica smiselno pritrjuje razlogom in odločitvi sodišča prve stopnje.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče se z odločitvijo in z razlogi, s katerimi je sodišče prve stopnje utemeljilo svojo odločitev, ne strinja.

Res je, da 2. odstavek 12. člena ZBPP določa, da se finančni položaj prosilca v postopku dodelitve brezplačne pravne pomoči ne ugotavlja, če prosilec na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialnovarstvene dajatve. Toda to po presoji pritožbenega sodišča še ne pomeni, da je pri odločanju o brezplačni pravni pomoči popolnoma nepomembno, kakšno je premoženjsko stanje prosilca in njegovih družinskih članov. Upošteva se socialni položaj prosilca (1. odstavek 1. člena ZBPP). Prav zato po presoji pritožbenega sodišča 1. odstavek 19. člena določa, da se ne glede na določbe tega zakona brezplačna pravna pomoč ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina prihranke oziroma premoženje, ki dosega ali presega višino 20 minimalnih plač. Določba 2. odstavka 12. člena ZBPP zato ne more imeti takšnega absolutnega učinka, da bi se v primerih, ko že iz same vloge prosilca za brezplačno pravno pomoč izhaja, da ima določeno premoženje, ne bi preverjalo njegovo premoženjsko stanje. Dolžnost preverjanja premoženjskega stanja izhaja tudi iz določbe 20. člena ZBPP. Prav takšen pa je primer tožnice. Glede na podatke njene prošnje in prilog (med drugim tudi zemljiškoknjižnega izpiska), je tožena stranka ugotavljala tudi njeno premoženjsko stanje. Svojo odločitev je utemeljila s konkretnimi razlogi. Zaradi napačne uporabe ZBPP sodišče prve stopnje ni ugotavljalo pravno pomembnega dejanskega stanja. Ni presojalo razlogov, s katerimi je tožena stranka utemeljevala ugotovitev o preseganju limita o višini premoženja. Izpodbijana sodba zato tudi nima razlogov o bistvenih dejanskih okoliščinah, in je ni mogoče preizkusiti. Utemeljeno zato tožena stranka v pritožbi uveljavlja pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, podana pa je tudi bistvena kršitev določb postopka.

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi določbe 74. člena ZUS pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo istemu sodišču, da opravi nov postopek. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje s pravilno uporabo materialnega prava ponovno presoditi tožbene ugovore tožnice in o zadevi znova odločiti.