Jedro

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča druge stopnje potrdi. Na podlagi tako skromnih pritožbenih navedb preizkus pravilnosti določitve sodišča druge stopnje ni mogoč, saj bi šlo že za preizkus po uradni dolžnosti, tega pa ZPP v 357.a členu ne dovoljuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča druge stopnje potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je toženec dolžan plačati tožnici znesek 4.111,33 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 10. 2019 do plačila, v presežku pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Ocenilo je, da regresni zahtevek tožnice iz naslova Pogojev AK v znesku 17.023,00 EUR s pripadki ni utemeljen, saj toženec v času prometne nesreče ni bil niti alkoholiziran niti se ni izmikal testu alkoholiziranosti niti ni bil dolžan poklicati policije, ker je nastala le materialna škoda.

2. Zoper zavrnilni del sodbe, konkretno za znesek 17.023,00 EUR oziroma s procesnimi obrestmi za znesek 17.425,95 EUR, se je pritožila tožnica. Višje sodišče je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Za to se je odločilo, ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do dela izpovedb toženca in zaslišanih prič, za katere je ocenilo, da ne potrjujejo zavrnitve tožbenega zahtevka, in zato ni bil mogoč celovit pritožbeni preizkus sodbe. Višje sodišče je sklenilo, da je ugotovljena postopkovna kršitev narekovala vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Ocenilo je, da namesto sodišča prve stopnje ne more in ne sme napisati manjkajoče ocene izvedenih dokazov, saj bi s tem prekomerno poseglo v pravico do sojenja na dveh stopnjah in pravico do pritožbe, s takšno odločitvijo pa tudi ne bi prišlo do hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Sklenilo je tudi, da ponovno izvajanje celotnega dokaznega postopka pred pritožbenim sodiščem tudi ne bi bilo ekonomično, saj bi moralo sodišče zaradi načela neposrednosti zaslišati stranki in šest prič, medtem ko lahko sodišče prve stopnje izdela novo dokazno oceno na podlagi že izvedenih dokazov.

3. Zoper navedeni sklep se na podlagi 357.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pravočasno pritožuje toženec. V pritožbi navaja, da so razlogi sodišča iz 8. in 9. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa v nasprotju z razlogi iz 7. točke obrazložitve ter da bi moralo sodišče glede na naravo procesnih kršitev samo opraviti obravnavo. Prav tako trdi, da se višje sodišče ni opredelilo do bistvenih razlogov, ki so sodišče prve stopnje vodili k zavrnitvi zahtevka.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku po 357.a členu ZPP ne sme presojati, ali je razveljavitveni sklep materialnopravno pravilen. Predmet presoje je, ali je ob neizpodbojni predpostavki, da je bila pritožba utemeljena, pritožbeno sodišče ravnalo pravilno, ko je uporabilo kasatorično pooblastilo, namesto da bi o zadevi samo dokončno odločilo.

6. Pravica do pritožbe je v našem pravnem redu zagotovljena v 25. členu Ustave. Dopustnost posega v to pravico je zato treba presojati po strogem testu sorazmernosti. Dopusten je, če je nujen za varstvo drugih pravic, pri čemer pa ne sme biti prekomeren. Odločitev o dopustnosti posega v pravico do pritožbe je treba presojati zlasti z vidika pravice do učinkovitega sodnega varstva po 23. členu Ustave in 6. členu EKČP.1

7. Vrhovno sodišče je uvodoma povzelo obrazložitev višjega sodišča, zakaj je bilo treba sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje. Teh razlogov sodišča druge stopnje pritožnik v pritožbi konkretizirano ne izpodbija. Navede le, da bi moralo sodišče glede na naravo procesnih kršitev samo opraviti obravnavo. Na podlagi tako skromnih pritožbenih navedb pa preizkus pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje ni mogoč, saj bi šlo že za preizkus po uradni dolžnosti, tega pa ZPP v 357.a členu ne dovoljuje.

8. Vrhovno sodišče je tako na podlagi šestega odstavka 357.a člena ZPP in 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča druge stopnje.

9. Ker je z izpodbijanim sklepom sodišče druge stopnje razveljavilo odločitev sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo odločanje, je Vrhovno sodišče odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridržalo za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Primerjaj z odločbo Ustavnega sodišča št. Up-115/95.