Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določila ZPP glede pričetka teka objektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev in dokazov po 10. točki 394. člena ZPP.

Izrek

Predlogu se delno ugodi in se revizija dopusti glede vprašanja, ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določila Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede začetka teka objektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi novih dejstev in dokazov po 10. točki 394. člena ZPP.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je predlog tožnika za obnovo postopka zavrglo.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Zoper sklep pritožbenega sodišča vlaga tožnik predlog za dopustitev revizije. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: 1) Ali tožnik izpolnjuje pogoje za odločanje o dovolitvi predloga za obnovo postopka v smislu izpolnitve subjektivnega 30-dnevnega roka za vložitev in objektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka? In 2) Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo določila ZPP glede teka subjektivnega roka („subjektivni rok je začel teči v 30 dneh od dneva, ko je bila sodba vročena stranki dne 15. 7. 2014“) in nastopa pravnomočnosti za tožnika („relevanten datum odločitve pritožbenega sodišča in ne dan, ko le-to prejme tožnik“)?

4. V utemeljitvi predloga za dopustitev revizije navaja, da je predlog za obnovo postopka zaradi kršitve načela kontradiktornosti (2. točka 394. člena ZPP) dovoljen tudi po preteku petih let od dneva, ko je odločba postala pravnomočna. Tožnik je navedel subjektivne okoliščine o tem, kdaj se je seznanil z novim dejstvom in predlagal, da sodišče ta dejstva in listine upošteva ter izvede dokaz z zaslišanjem stranke in prič. Sodišče je predlog za obnovo postopka zavrnilo, ne da bi izvedlo dokaze in brez razpisa naroka. Za presojo pravočasnosti predloga bi sodišče moralo izvesti dokazni postopek z zaslišanjem stranke in branjem predloženih listinskih dokazov. Kar se tiče obnovitvenega razloga po 10. točki 394. člena ZPP (nova dejstva in dokazi) in začetka teka objektivnega roka za vložitev predloga za obnovo postopka pa poudarja, da pravna teorija razlikuje med trenutkom izdaje sodbe in njenim učinkovanjem. Pod pojmom izdaje odločbe razume določitev njene vsebine, ko gre še za interni akt sodnega kolegija in perfekten sodni akt še ne obstaja, saj jo sodišče lahko še spremeni in zato o njeni pravnomočnosti ni mogoče govoriti. Perfektna postane sodba šele z objavo. Sodba, ki ni ustno objavljena, postane perfektna s pisno objavo, torej z vročitvijo strankam. Pravna teorija zastopa stališče, da postane sodba, proti kateri ni rednega pravnega sredstva, pravnomočna z vročitvijo. Stališče, po katerem bi sodba veljala za pravnomočno z dnem izdaje, vodi do dvomljivih pravnih konstrukcij in ni sprejemljivo za pravno varnost strank. Če bi sodna odločba učinkovala proti posamezniku, še preden bi se lahko seznanil z njeno vsebino, bi bilo to nezdružljivo s pravico stranke do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave, katere del je tudi zahteva po poštenem vodenju postopka.

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP so izpolnjeni glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tem obsegu dopustilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).