Jedro

Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodne takse podala pravočasno v 15 dnevnem roku od prejema plačilnega naloga, se je rok za plačilo sodne takse podaljšal od odločitve sodišče prve stopnje o njenem predlogu 17. 12. 2019 za nadaljnjih 15 dni, torej se je iztekel 21. 1. 2020. Ker je sodno takso poravnala že 29. 11. 2019, ni mogoče šteti, da jo je plačala prepozno in je bil sklep sodišča prve stopnje, s katerim je štelo, da je tožnica zaradi neplačila sodne takse tožbo umaknila in je postopek ustavilo, nepravilen. Zaradi neupoštevanja predloga za oprostitev plačila sodnih taks je prišlo do absolutne bistvene kršitve postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, to je do protispisnosti, katero je z izpodbijanim sklepom pravilno odpravilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. V obravnavani zadevi je tožnica vložila tožbo zoper toženko zaradi razveljavitve pogodbe in plačila 115.000 EUR, katero je sodišče prve stopnje s sklepom z dne 29. 1. 2020 štelo za umaknjeno (list. št. 63). Po tožničini pritožbi (list. št. 91) je na podlagi 343. a člena ZPP svojo odločitev spremenilo tako, da je pritožbi ugodilo in z izpodbijanim sklepom prvotni sklep, da se tožba šteje za umaknjeno, razveljavilo.

2. V pritožbi toženka najprej navaja, da je treba tožničino pisanje, ki je bilo sodišču posredovano v zadnjem času, zavreči, saj ga ni posredoval zakoniti zastopnik. Nadalje, da ne bo plačala sodne takse za tu obravnavano pritožbo, niti odvetniških storitev nasprotne stranke v višini 600 odvetniških točk za pritožbo zoper prvotni sklep sodišča, saj je do obeh pritožb prišlo zaradi tehnične napake sodišča. Obširno se opredeljuje do zlorabe procesnih pravic s strani tožnice in sicer, da je 29. 11. 2019 plačala sodno takso za tožbo, potem pa je ločeni postopek za oprostitev sodne takse neutemeljeno vlekla še nadaljnja dva meseca. Zato mora pritožbeno sodišče šteti, da je plačilo sodne takse za tožbo zapadlo 5. 11. 2019. Toženka predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni sklep sodišča prve stopnje, ugotovi, da je sodna taksa plačana prepozno in tožničino tožbo zavrže ter podaja predlog za kaznovanje tožnice v višini 1.300 EUR zaradi zlorabe procesnih pravic.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je preverilo dejansko stanje v zvezi z zapadlostjo in plačilom sodne takse za tožbo, kot ga navaja sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu. Iz podatkov spisa izhaja, da je bila tožba vložena 17. 10. 2019, sodišče prve stopnje jo je prejelo 18. 10. 2019 (list. št. 1), ter na isti dan tožnici izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 2.115 EUR (list. št. 9), katerega je tožnica po svojih pooblaščencih prejela 21. 10. 2019. Rok za plačilo sodne takse bi se iztekel 5. 11. 2019, če ne bi tožnica 2. 11. 2019, torej pravočasno v 15 dnevnem roku, podala prošnje za oprostitev plačila sodne takse, podredno za obročno plačilo in za odlog plačila sodne takse (list. št. 1 izločenega dela sodnega spisa v posebnem ovitku, kjer so skladno s 14. b členom Zakona o sodnih taksah - ZST-1 vložene listine v zvezi z navedenim predlogom). Ni sporno, da je tožnica, kljub temu, da je vložila navedeni predlog, sodno takso za tožbo plačala 29. 11. 2019 (list. št. 34), sodišče pa je o predlogu za taksno oprostitev odločilo ter ga je zavrnilo s sklepom z dne 17. 12. 2019 (list. št. 22, 24 izločenega dela sodnega spisa). Ker je tožnica predlog za oprostitev plačila sodne takse podala pravočasno v 15 dnevnem roku od prejema plačilnega naloga, se je rok za plačilo sodne takse podaljšal od odločitve sodišče prve stopnje o njenem predlogu 17. 12. 2019 za nadaljnjih 15 dni, torej se je iztekel 21. 1. 2020. Ker je sodno takso poravnala že 29. 11. 2019, ni mogoče šteti, da jo je plačala prepozno in je bil sklep sodišča prve stopnje, s katerim je štelo, da je tožnica zaradi neplačila sodne takse tožbo umaknila in je postopek ustavilo, nepravilen. Sodišče prve stopnje je zato pravilno uporabilo z novelo ZPP-E sprejet 343. a člen ZPP, saj je zaradi neupoštevanja predloga za oprostitev plačila sodnih taks prišlo do absolutne bistvene kršitve postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, to je do protispisnosti, katero je z izpodbijanim sklepom pravilno odpravilo.

5. Toženka se glede na zgoraj ugotovljeno dejansko stanje vročitev in potekov rokov opredeljeno in konkretno ne pritožuje. Očita pa tožnici zlorabo procesnih pravic ter predlaga, da naj pritožbeno sodišče zaradi tega ugotovi, da je rok za plačilo sodne takse zapadel 5. 11. 2019, torej kot če predlog za oprostitev ne bi bil vložen.

6. Pritožbene navedbe so neutemeljene. Najprej pritožbeno sodišče pojasnjuje, da ni utemeljena pritožbena navedba, da je treba tožničina pisanja, ki jih je podala v zadnjem času, zavreči, ker jih ni posredoval zakoniti zastopnik. Tožnica je najprej pooblastila odvetniško družbo (pooblastilo v prilogi A1), nakar je pooblastilo tej odvetniški družbi preklicala in pooblastila odvetnika (priloga A12, A13, list. št. 123). Takšno zastopanje je pravilno, za tu obravnavano pritožbo pa pomembno, da je prišlo do spremembe pooblaščenca po opravi zgoraj navedenih procesnih opravil, zato bo morebitna kršitev priglasitve pooblastila v kopiji (A12) lahko predmet nadaljnje obravnave pred sodiščem prve stopnje. Pritožbeno sodišče le dodaja, da od priglasitve pooblastila s strani novega pooblaščenca (list. št. 107) do predložitve pooblastila v izvirniku po sklepu sodišča, pooblaščenec za tožnico ni opravil nobenih procesnih dejanj, tako da v tej fazi postopka ni najti procesnih kršitev v tej smeri.

7. Za odločitev v tem postopku tudi ni bistvena pritožbena navedba, da toženka ne misli plačati odvetniških stroškov v višini 600 odvetniških točk v zvezi s pritožbo zoper prvotni sklep sodišča, s katerim je štelo tožbo za umaknjeno. Tožnica je izkoristila pravico do pritožbe ter je stroške priglasila skladno z veljavno odvetniško tarifo, o njih bo odločalo sodišče prve stopnje.2 Zoper takšno odločitev bo toženka imela možnost pritožbe.

8. Bistveni pritožbeni očitek se nanaša na zlorabo procesnih pravic. Iz zgoraj ugotovljenega dejanskega stanja res izhaja, kar toženka trdi v pritožbi, da je tožnica predlog za oprostitev plačila sodne takse podala 2. 11. 2019, 29. 11. 2019 plačala sodno takso za tožbo, postopek za oprostitev plačila sodne takse pa kljub plačilu sodne takse nadaljevala še 2. 12. 2019 (list. št. 5 spisa izločenega dela sodnega spisa), ko je po pozivu sodišča dopolnila svojo prošnjo. Če je v zvezi s tem prišlo do kakršnihkoli zlorab ali procesnih kršitev postopka, bo moralo ugotavljati najprej sodišče prve stopnje in se navedene pritožbene trditve lahko štejejo le kot predlog sodišču prve stopnje, pred tem pa bo moralo dati predlog v izjasnitev tožnici. Šele ko bo sodišče prve stopnje odločilo o predlogu za kaznovanje, bo o morebitni pritožbi lahko odločalo pritožbeno sodišče. Pritožbeno sodišče kljub temu pripominja, da pritožbeno navedba, da je tožnica vztrajala pri odpisu plačila sodne takse še dva nadaljnja meseca in pol do 21. 1. 2020, ne drži, saj je bil postopek končan s sklepom 17. 12. 2019, ko je sodišče prve stopnje odločilo, da se tožničin predlog za oprostitev zavrne.

9. Pritožbena navedba, da tožnica ne bo plačala sodne takse za tu obravnavno pritožbo, je nebistvena, saj je takso že plačala. Pritožbena predloga, da naj pritožbeno sodišče šteje, da je bila sodna taksa plačana prepozno in spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da tožničino tožbo zavrže, sta ob zgoraj navedenem neutemeljena, pritožbeni predlog v zvezi z zlorabo procesnih pravic in kaznovanjem v višini 1.300 EUR pa preuranjen.

10. Ker niti pritožbeni, niti uradoma upoštevni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče toženkino pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

2 Z izpodbijanim sklepom o njih še ni odločilo.