Jedro

Ko je na začetku postopka osebnega stečaja odgovarjal na upraviteljičin vprašalnik, je navedel, da je udeležen le v pravdnih postopkih zaradi razveze in izpraznitve stanovanja, v oktobru 2020 pa je upraviteljica od sodišča izvedela, da je vložil tudi več tožb, s katerimi uveljavlja premoženjske zahtevke zoper bivšo zunajzakonsko partnerko; s tem ji je zamolčal premoženje, ki predstavlja stečajno maso. Med stečajnim postopkom pa je tudi umaknil te tožbe, s čimer je kršil omejitve svoje poslovne sposobnosti.

Odpust obveznosti pomeni hud poseg v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, za katero je sicer zakonodajalec presodil, da je dopustna. Vendar pa je zato potrebno dolžnikovo izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima, in kršitve teh obveznosti presojati strogo. Ravnanja dolžnika pa tudi po oceni višjega sodišča pomenijo take kršitve, zaradi katerih je treba ustaviti postopek odpusta obveznosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo postopek odpusta obveznosti in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je dolžnik pravočasno pritožil. Navaja, da je sodišče prve stopnje upoštevalo pomanjkljiv ugovor upraviteljice, ni pa upoštevalo dolžnikovega pisnega izreka o ugovoru, s čimer je poseglo v njegovo pravico do izjave iz 22. člena Ustave RS, saj je dokaz zavrglo brez upravičenega razloga in ni navedlo niti razlogov za to. Upoštevana je bila le izjava upraviteljice, ki je neresnična in žaljiva, saj je očitno prišlo do nesporazuma v komunikaciji med njim, upraviteljico in odvetnico, ne pa za namensko prikrivanje nečesa, za kar mu je njegova odvetnica sama dejala, da je zelo majhna možnost za uspeh v pravdi.

3. Upraviteljica se je o pritožbi izjavila. Navedla je, da je vse navedbe podala že v ugovoru in v dodatni vlogi ter da je sodišče je v izpodbijanem sklepu povzelo tudi navedbe dolžnika.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je dolžnik kršil svoje obveznosti iz 384. in 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju – ZFPPIPP. Ko je na začetku postopka osebnega stečaja odgovarjal na upraviteljičin vprašalnik, je navedel, da je udeležen le v pravdnih postopkih zaradi razveze in izpraznitve stanovanja, v oktobru 2020 pa je upraviteljica od sodišča izvedela, da je vložil tudi več tožb, s katerimi uveljavlja premoženjske zahtevke zoper bivšo zunajzakonsko partnerko; s tem ji je zamolčal premoženje, ki predstavlja stečajno maso. Med stečajnim postopkom pa je tudi umaknil te tožbe, s čimer je kršil omejitve svoje poslovne sposobnosti.

6. Dolžnik je v zvezi s tem v pisni izjavi o ugovoru upraviteljice navedel, da ti postopki v času začetka postopka osebnega stečaja še niso tekli (začel se je s sklepom z dne 8.7.2020), saj še niso bili izvedeni naroki, odvetnica je tudi rekla, da mu tega ni treba. V postopku P 400/2018 je bila 18.12.2020 zavrnjena nepravilna tožba, zato so v januarju 2021 vložili novo tožbo, ostali postopki pa so se razdružili na zadeve P 140/2018 in P 44/2020 in šele takrat so bile zrele za obvestilo stečajni upraviteljici. Zato njena pritožba ni smiselna in verodostojna, saj nima kaj skrivati. Izjavil se je tudi o pritožbeni navedbi bivše partnerke, da naj umik in soglasje zanj ne bi bila podpisana z njene strani, kar naj ne bi držalo.

7. Vse te navedbe je upoštevalo tudi sodišče prve stopnje, ki jih je v zadostni meri povzelo v izpodbijanem sklepu. Vendar pa ne drži, da se do njih ne bi opredelilo. Navedlo je, da ne drži, da naj bi šlo le za en postopek, ki naj bi bil kasneje razdružen, saj je bil razdružen le en postopek. To, da upraviteljice ni obvestil o postopkih, ki jih vodi zoper bivšo partnerko, je zato upoštevalo kot poskus prikrivanja premoženja in torej kršitev njegovih obveznosti med postopkom osebnega stečaja. Dejstva, da je brez upraviteljičinega soglasja vse tožbe umaknil, pa ni niti prerekal. Upoštevalo je tudi, da ga je upraviteljica opozorila, da mora navesti vse premoženje in da ga je dvakrat opozorila na omejeno poslovno sposobnost. Zato je postopek odpusta ustavilo in zavrnilo predlog za odpust obveznosti.

8. Višje sodišče se strinja z zaključkom sodišča prve stopnje, da gre za kršitve dolžnikovih obveznosti, ki jih ima ne le v postopku odpusta obveznosti, temveč nasploh v postopku osebnega stečaja, saj je kršil določila 384. in 386. člen ZFPPIPP. Take kršitve so tudi ugovorni razlog po 2. točki prvega odstavka 403. člena ZFPPIPP in sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da ta razlog obstaja, ter nato odločilo, kot izhaja iz izreka njegovega sklepa (1. točka prvega odstavka 406. člena ZFPPIPP. Odpust obveznosti namreč pomeni hud poseg v ustavno pravico upnikov do zasebne lastnine, za katero je sicer zakonodajalec presodil, da je dopustna. Vendar pa je zato potrebno dolžnikovo izpolnjevanje obveznosti, ki jih ima, in kršitve teh obveznosti presojati strogo. Ravnanja dolžnika pa tudi po oceni višjega sodišča pomenijo take kršitve, zaradi katerih je treba ustaviti postopek odpusta obveznosti.

9. Višje sodišče pa še dodaja, da ni pomembno, ali se je dolžnikova bivša partnerka strinjala z umiki tožb in ali je sama podpisala vlogo o umiku svoje zahteve za izpraznitev stanovanja. Presojajo se namreč le dolžnikova ravnanja, zato se o teh navedbah sodišču prve stopnje niti ni bilo potrebno izreči. Kateri dokaz pa naj bi sodišče prve stopnje zavrglo, dolžnik niti ni pojasnil, zato višje sodišče na ta pritožbeni očitek ne more odgovoriti. Iz zapisnika o naroku je tudi razvidno, da je sodišče prve stopnje v okviru dokaznega postopka vpogledalo vse listine v spisu, torej tudi te, ki jih je predložil dolžnik. Do kršitve pravice do izjave tako ni prišlo.

10. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi prvega odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.