Jedro

Toženka je udeležbo v postopku zavrnila na pravni podlagi 142. člena ZUP1 v povezavi s prvim odstavkom 490. člena in četrtim odstavkom 463. člena ZTFI-1. Zadnjenavedeni določbi ZTFI-1 tudi po presoji sodišča v predmetnem postopku nadzora izključujeta možnost drugih oseb (ki niso subjekt nadzora), da bi se tega postopka nadzora udeleževale v svojstvu stranke ali stranskega udeleženca. Ker je položaj stranke in stranska udeležba v postopku nadzora specialno urejena v ZTFI-1, ki izrecno izključuje udeležbo drugih oseb v postopku nad subjektom nadzora, je po presoji sodišča izključena uporaba prvega odstavka 43. člena ZUP o stranski udeležbi v upravnem postopku.

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1.Toženka je z izpodbijanim sklepom zavrnila zahtevo tožnikov za priznanje statusa stranskih udeležencev v postopku nadzora št. 0601-2/2023, ki se vodi nad družbo A., d. o. o. (v nadaljevanju A.) ter tožnikoma naložila v plačilo takso.

2.Iz obrazložitve izhaja, da je v postopku nadzora toženka izdala odredbo, št. 0601-2/2023-103 z dne 20. 9. 2023 (v nadaljevanju Odredba), s katero je A. odredila, da je dolžna v postavljenem roku odpraviti ugotovljene kršitve in zagotoviti, da bodo njeni družbeniki in osebe, ki lahko neposredno ali posredno izvajajo nadzor nad upravljanjem A., med njimi tudi prvi tožnik in družba B., d.o.o., primerni za zagotavljanje preudarnega in skrbnega upravljanja. A. do pravnomočnosti odločbe, s katero se ugotovi, da je bila kršitev odpravljena, omenjenim osebam ne sme omogočiti uresničevanja glasovalnih pravic. Toženka je A. odredila še, da mora v postavljenem roku posredovati poročila in dokazila o odpravi ugotovljenih kršitev, ter naložila plačilo pavšalnega nadomestila stroškov postopka izdaje Odredbe. Določila je, da ugovor zoper odločitev ne zadrži izvršitve Odredbe in da se ta Odredba ne objavi. Odredba je bila vročena A., ki ugovora ni vložila.

3.Toženka je prejela ugovor tožnikov zoper Odredbo z zahtevo, da se jima prizna pravni interes za sodelovanje v postopku in status stranskih udeležencev ter s tem pravico do vstopa v predmetni postopek nadzora. Svojo zahtevo sta tožnika utemeljevala z določbo 43. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Navedla sta, da je prvi tožnik družbenik A., drugi tožnik pa je dejanski lastnik omenjene družbe B., ki je prav tako družbenik A. Odredba je prvemu tožniku in omenjeni tretji osebi odvzela pravico do glasovanja na skupščinah A., zahtevana pa je tudi odsvojitev njunih deležev v tej družbi.

4.Toženka pojasnjuje, da zahteve za priznanje statusa udeleženca v postopku, ki ga vodi po določbah Zakona o trgu finančnih instrumentov (v nadaljevanju ZTFI-1), ni mogoče utemeljevati z določbami ZUP, temveč primarno z določbami tega zakona. Po določbi drugega odstavka 463. člena ZTFI-1 se namreč za postopek odločanja toženke uporabljajo določbe ZUP le v primeru, če v ZTFI-1 ni določeno drugače. V 15. poglavju ZTFI-1 je določeno, da se postopka odločanja toženke v posamičnih zadevah lahko udeleži le stranka postopka. Po določbi 490. člena ZTFI-1 je stranka postopka nadzora le oseba, nad katero toženka opravlja nadzor. Ker sta položaj stranke in stranska udeležba izrecno urejena v ZTFI-1, je izključena smiselna uporaba prvega odstavka 43. člena ZUP o stranski udeležbi v upravnem postopku, ki bi se lahko uporabljala le, če v ZTFI-1 ne bi bilo določeno drugače. V ZTFI-1 pa je drugače kot v ZUP določena stranka postopka nadzora in oseba, ki se lahko udeleži postopka nadzora toženke, saj je po določbi 490. člena in četrtega odstavka 463. člena ZTFI-1 v postopku toženke izključena možnost udeležbe drugih oseb, ki niso stranke nadzora. Določba 43. člena ZUP, ki položaj stranskega udeleženca daje osebi, ki izkaže pravni interes, zato na učinek določbe 490. člena ZTFI-1 ne more vplivati, ta določba pa izključuje možnost udeležbe tožnikov v konkretnem postopku nadzora nad A. Skladno s tem je zato toženka zahtevo tožnikov za priznanje statusa stranskih udeležencev v tem postopku zavrnila, tako pa je odpadlo tudi vprašanje pravnega interesa tožnikov, ki ga zatrjujeta v skladu z določbo 43. člena ZUP.

5.Tožnika vlagata tožbo zoper izpodbijani sklep in sodišču predlagata, naj ga spremeni tako, da njuni zahtevi ugodi in razveljavi v plačilo naloženo takso oziroma, podrejeno, da izpodbijani sklep odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovno odločanje, vse pa s stroškovno posledico. Tožbo vlagata na podlagi 2. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zaradi kršitve določb ZTFI-1 in ZUP. Navajata, da jima je bilo z izpodbijanim sklepom preprečeno sodelovanje v upravnem postopku, s čimer je prizadet njun pravni interes, saj je bilo s tem postopkom neposredno poseženo v njune ustavno varovane pravice. Če bi v postopku sodelovala, bi lahko s podajanjem izjav, predlaganjem dokazov in vlaganjem pravnih sredstev bistveno vplivala na potek in odločitve toženke.

6.Pojasnjujeta, da je bilo z Odredbo ugotovljeno, da v njej našteti subjekti niso primerni za zagotavljanje preudarnega in skrbnega upravljanja A., tožnikoma kot družbenikoma A. je bila odvzeta glasovalna pravica, prav tako sta prikrajšana, ker nimata pravice upravljati z družbo, v katero sta vložila svoj kapital z namenom pridobivanja dobička. Odredba tožnikoma ni bila vročena, čeprav posega v njune pravice, zato sta v ugovoru utemeljila svoj položaj, saj s svojo udeležbo želita zavarovati svoje pravne koristi, doseči razveljavitev Odredbe in izvrševanje svojih pravic. Pri tem sta svoj interes utemeljila s svojim položajem družbenika (prvi tožnik) oz. dejanskega lastnika družbenika (drugi tožnik). Kljub temu je toženka možnost njune udeležbe v postopku z izpodbijanim sklepom zavrnila, utemeljitev in razlaga pomena četrtega odstavka 463. člena ZTFI-1, kot jo je sprejela, pa je napačna. Tožnika morata imeti pravico do stranske udeležbe v postopku, saj bi jim bile v nasprotnem kršene njune pravice, opredeljene v 22. in 33. členu Ustave.

7.Sklicujeta se na odločbo USRS U-I-165/08 in navajata, da Odredba posega v njune korporacijske pravice. Dodatno v njune pravice posega tudi opustitev A., ki ni vložila ugovora zoper Odredbo. Zato je toliko bolj pomembno, da imata možnost udeležbe, kajti niti toženka niti A. njunih pravic ne varujeta. Dopustitev udeležbe pa lahko dosežeta le s predmetno tožbo, v zvezi s čimer se sklicujeta tudi na stališče VSRS iz zadeve G 12/2006. Položaj tožnikov je bil konkretno ogrožen že na skupščini A. 26. 10. 2023, na kateri jima je bilo onemogočeno glasovanje, prav tako pa je bil sprejet sklep o njuni izključitvi; zato sedaj v vseh možnih postopkih varujeta svoje interese (v postopkih pred sodnim registrom, v postopkih z izpodbojnimi tožbami, v predmetnem postopku), pri čemer jima je bila povsod priznana pravica do udeležbe, zato mora biti enako tudi v tem postopku. Sklicujeta se tudi na odločbo USRS U-I-165/09-34, češ da je bistvena pravica iz 22. člena Ustave v možnosti udeležbe v postopku, v katerem se odloča o pravicah oz. koristih posamezne osebe, kar obširno pojasnjujeta in podajata definicije stranske udeležbe, pravne koristi itd.

8.Ponavljata, da v postopku nadzora izkazujeta neposredno, na zakon oprto osebno korist, ki temelju na njunem položaju družbenikov oz. lastnikov družbenikov, ki izhaja iz določil zakona, ki ureja gospodarske družbe. Zato varovanje njunega položaja ne more biti prepuščeno strankam postopka, tj. subjektu nadzora, ker je obrazloženo, kako jih le-ta (ne) varuje. Njuno varovanje tudi ne more biti odvisno od področne zakonodaje ZTFI-1, saj svoje pravice temeljita neposredno na Ustavi in splošnih načelih ZUP, ki se odražajo v 43. členu ZUP. Zato bi jima moralo biti omogočeno, da svoje koristi zavarujeta sama, v kar sta bila glede na pasivnost A. tudi prisiljena. V dokaz svojih navedb se sklicujeta na izpodbijani sklep, Odredbo in ugovor tožnikov zoper odredbo, listine iz registrskega postopka, zapisnik skupščine in izpiske iz sodnega registra, predlaga pa tudi zaslišanje tožnikov.

9.Toženka v odgovoru na tožbo sodišču predlaga, naj tožbo zavrne. Vztraja, da je v izpodbijanem sklepu argumentirano in pravilno uporabila materialno pravo pri odločanju o zahtevku tožnikov za priznanje statusa stranskih udeležencev ter poudarja, da je na podlagi določb ZTFI-1, ki jih je izpostavila v izpodbijanem sklepu, naredila pravilen materialnopravni zaključek, da določbi četrtega odstavka 463. člena in prvega odstavka 490. člena ZTFI-1 izključujeta (subsidiarno) uporabo določbe 43. člena ZUP, na kateri tožnika utemeljujeta svojo zahtevo. Edini subjekt v obravnavanem postopku nadzora je A., udeležba drugih oseb pa ni mogoča. S petim odstavkom 463. člena ZTFI-1 je tudi pravica do pregleda, prepisa in preslikave dokumentov omejena le na stranke postopka in tudi te pravice ni mogoče širiti na stranske udeležence, kar dodatno pritrjuje stališču, da v postopku nadzora udeležba drugih oseb ni mogoča.

10.Glede tožbenih ugovorov tožnikov o posegu v njune ustavno varovane pravice, toženka navaja, da v predmetnem postopku nadzora ne gre za varstvo zasebnih interesov družbenikov A., pač pa je objekt varstva A. in tudi zato ni utemeljena zahteva tožnikov, da imata pravico do udeležbe v postopku. Toženka je z izdano Odredbo zasledovala javni interes po trdnosti in zanesljivem delovanju trga vrednostnih papirjev ter zaupanju vlagateljev v ta trg. V takem postopku torej ne gre za pravice in interese tožnikov, ki izvirajo iz njihovega položaja družbenikov A., pač pa za zagotavljanje varnega poslovanja A. Stranka postopka je zato le A, ne pa tudi tožniki in jima tudi zato ni bil priznan status stranskega udeleženca. Položaj družbenika družbe z omejeno odgovornostjo, njegove pravice ter razmerje do družbe urejajo in varujejo določbe zakona, ki ureja gospodarske družbe, ter družbena pogodba, ki jo v skladu z določbami tega zakona sklenejo družbeniki. O morebitnih kršitvah teh pravic oziroma v sporih v razmerju med družbeniki in družbo odločajo sodišča v sodnih postopkih. Tožnika sama navajata, da svoje pravice v zvezi s sprejetim sklepom skupščine A. o izključitvi uveljavljata v sodnem postopku, prav tako v registrskih postopkih. Toženka se v nadaljevanju odgovora sklicuje še na sklepa Vrhovnega sodišča I Up 68/2017 in V Ips 2/2023, ki potrjujeta njena stališča do udeležbe tožnikov v predmetnem postopku. Poudarja, da v zadevi dejansko stanje ni sporno in ni pomembnih dejstev, o katerih bi tožnika lahko izpovedovala, saj gre za spor o uporabi materialnega prava, zato zaslišanje tožnikov ni potrebno.

11.Tožnika sta z vlogo dopolnila tožbene navedbe in predložila še Pravno mnenje o nekaterih vprašanjih sodnega varstva zoper akte Agencije za trg vrednostnih papirjev, ki da predstavlja del njunih tožbenih navedb. Navajata, da iz tega mnenja izhaja, da so bile v predmetnem postopku kršene ustavne pravice tožnikov, določila ZUP in ZTFI-1 ter da je toženka izrekla ukrepe, ki nimajo podlage v zakonu.

12.Toženka se je do tega opredelila v pripravljalni vlogi, v kateri je povzela svoja dotedanja stališča iz izpodbijanega sklepa in odgovora na tožbo ter vztrajala pri sprejeti odločitvi. Obširno je obrazložila, kako deluje postopek nadzora na centralnimi depotnimi družbami in kako je temu prilagojen tudi postopek sodnega varstva, pri čemer teh postopkov ni mogoče primerjati z inšpekcijskimi. Dejstvo je, da vsaka odločba toženke lahko posredno vpliva na vse stranke nadzorovanih finančnih institucij, vendar to ne pomeni, da lahko te stranke zahtevajo udeležbo v postopku nadzora in na ta način pridejo do občutljivih zaupnih podatkov. Izpostavila je, da je razumevanje tožnikov, o nezakoniti sankciji odvzema glasovalnih pravic, ki naj bi bila z Odredbo izrečena prvemu tožniku, pravno napačno; neposredno izrekanje nadzornih ukrepov družbenikom sploh ni mogoče, saj predpisi omogočajo le ukrepanje zoper A. Drugi tožnik pa v zvezi s tem pravzaprav sploh ne more zatrjevati ničesar, ker sam ni bil družbenik A., družbenik je bila družba B.; zato drugi tožnik sploh nima pravnega interesa za tožbo (v zvezi s čimer se sklicuje na sklep tega sodišča I U 1864/2023).

13.Tožnika na to pripravljalno vlogo nista odgovorila.

14.Tožba ni utemeljena.

15.Sodišče uvodoma ugotavlja, da ni mogoče pritrditi toženki, da drugi tožnik nima pravnega interesa za vložitev tožbe v tem upravnem sporu. Četudi drži, da se Odredba na tega tožnika ne nanaša, pa akt, ki je izpodbijan v tem upravnem sporu, ni predmetna odredba, temveč izpodbijani sklep, ki pa je bil izdan tudi drugemu tožniku.

16.Ugotavlja pa sodišče, kot to izpostavlja tudi toženka, da pravnorelevantno dejansko stanje v zadevi med strankami ni sporno. Toženka je v postopku nadzora št. 0601-2/2023, ki se vodi nad A., izdala opisano Odredbo. Tožnika, ki v tem postopku nista sodelovala, sta pri toženki zahtevala, da jima prizna status stranskih udeležencev, kar pa je ta z izpodbijanim sklepom zavrnila. Tožnika tako vlagata tožbo na podlagi 2. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1, torej uveljavljata, da toženka v postopku pred izdajo upravnega akta ni ravnala po pravilih postopka.

17.Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je toženka udeležbo v postopku zavrnila na pravni podlagi 142. člena ZUP1 v povezavi s prvim odstavkom 490. člena in četrtim odstavkom 463. člena ZTFI-1. Zadnjenavedeni določbi ZTFI-1 tudi po presoji sodišča v predmetnem postopku nadzora izključujeta možnost drugih oseb (ki niso subjekt nadzora), da bi se tega postopka nadzora udeleževale v svojstvu stranke ali stranskega udeleženca. Ker je položaj stranke in stranska udeležba v postopku nadzora specialno urejena v ZTFI-1, ki izrecno izključuje udeležbo drugih oseb v postopku nad subjektom nadzora, je po presoji sodišča, enako kot to izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, izključena uporaba prvega odstavka 43. člena ZUP o stranski udeležbi v upravnem postopku. Drugi odstavek 463. člena ZTFI-1, ki je naslovljen "uporaba določb o postopku ter zbiranje oziroma obdelava podatkov", namreč napotuje na uporabo določb ZUP le takrat, če v ZTFI-1 ni določeno drugače.

18.Po presoji sodišča v konkretnem primeru ni mogoče uporabiti splošnih določb ZUP glede stranske udeležbe, saj ZTFI-1 ne podeljuje upravičenja do udeležbe v postopku nobeni drugi osebi kot le subjektu nadzora. Ker ZTFI-1 po povedanem izključuje udeležbo vsake druge osebe, ki ni subjekt nadzora, tudi tiste, v pravice ali pravne koristi katere morebiti posredno posegajo odločitve, sprejete v takem postopku, uporaba določb ZUP glede stranske udeležbe ne pride v poštev. Po presoji sodišča 43. člen ZUP, ki položaj stranskega udeleženca daje osebi, ki izkaže pravni interes, namreč na učinek določbe četrtega odstavka 463. člena ZTFI-1, po kateri se postopka lahko udeleži le stranka takega postopka, ne more vplivati. Toženka se ob tem utemeljeno sklicuje na sodno prakso VSRS (sklepa I Up 68/2017 z dne 20. 6. 2017 in V Ips 2/2023 z dne 22. 8. 2023) glede izključitve uporabe prvega odstavka 43. člena ZUP, ki jo je po presoji sodišča mogoče smiselno uporabiti tudi za obravnavani primer. O nasprotnem ne prepriča niti sklicevanje tožnikov na sodbo VSRS G 12/2006 ter odločbi USRS U-I-165/08 in U-I-165/09-34 .

19.V obravnavanem primeru zato navedbe tožnikov, da je bilo z Odredbo poseženo v njune pravice, ki izhajajo iz zakona, ki ureja gospodarske družbe, in da zato izkazujeta pravni interes za vstop v postopek nadzora na A., niso upoštevne v smislu pravice do stranske udeležbe v tem postopku nadzora. Tožnika imata možnost varovati svojo pravno korist iz naslova medsebojnega razmerja s A. pred rednim sodiščem, kar sta, kot izhaja iz tožbenih navedb, tudi storila. Možnost sodnega varstva torej imata.

20.Po presoji sodišča je toženka pravilno uporabila določbe ZTFI-1, s katerimi utemeljuje svojo odločitev, ki jo je sprejela z izpodbijanim sklepom. Z njenimi razlogi, iz katerih izhaja zaključek, da je uporaba splošnih določb ZUP glede stranske udeležbe v postopku nadzora nad subjektom nadzora A. po specialnih določbah ZPTI-1 izključena, se strinja tudi sodišče. Tudi po presoji sodišča gre za postopek, kjer so stranke materialnopravno določene po ZTFI-1 in zato tožnika položaja stranskih udeležencev v postopku nadzora A., ki se vodi po tem predpisu, ne moreta pridobiti.

21.Na podlagi vsega povedanega sodišče zaključuje, da je bil postopek toženke pred izdajo izpodbijanega sklepa pravilen ter da je sprejeta izpodbijana odločitev pravilna in utemeljena na zakonu. Skladno s tem je zato na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo. Odločitev je sodišče sprejelo, ne da bi opravilo glavno obravnavo, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa, med tožnikoma in toženko ni sporno, pač pa je sporna pravilna uporaba določb ZTFI-1 oz. ZUP; posledično tudi tožnikovi dokazni predlogi za odločitev v tem upravnem sporu niso relevantni.

22.Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

Po prvem odstavku 142. člena ZUP v primeru, če zahteva vstop v postopek med postopkom nekdo, ki doslej ni bil stranka, in zahteva, da se mu prizna lastnost stranke, preizkusi uradna oseba, ki vodi postopek, ali ima pravico biti stranka, in izda o tem pisni sklep. Po petem odstavku tega člena navedena določba velja tudi za stranske udeležence.

Prvi odstavek 490. člena ZTFI-1 določa: "Stranka postopka nadzora je oseba, nad katero agencija opravlja nadzor".

Četrti odstavek 463. člena ZTFI-1 določa: "Postopka odločanja agencije se lahko udeleži le stranka postopka."

Po 43. členu ZUP se ima pravico udeleževati postopka tudi oseba, ki izkaže svoj pravni interes, t.j. izkaže, da vstopa v postopek zaradi varstvo svojih pravnih koristi (prvi odstavek). Pravna korist je neposredna na zakon ali drug predpis oprta osebna korist (drugi odstavek).

Ta določa, da če v tem zakonu (torej ZTFI-1) ni določeno drugače, se za postopek odločanja agencije uporablja ZUP.

Prim. sklepa Vrhovnega sodišča I Up 68/2017 z dne 20. 6. 2017 in V Ips 2/2023 z dne 22. 8. 2023, ki se sicer nanašata na določbo prvega odstavka 523. člena ZTFI-1 (oziroma predhodno enako določbo prvega odstavka 553. člena ZTFI) glede udeležbe v prevzemnem postopku, iz katere izhaja, da udeležbo v prevzemnem postopku izrecno preprečuje določba prvega odstavka 523. člena ZTFI-1, s katero je jasno predpisano, da je stranka v postopku izdaje dovoljenja za ponudbo za odkup delnic samo ponudnik, s čimer je izključena smiselna uporaba določb prvega odstavka 43. člena ZUP o stranski udeležbi v upravnem postopku, ki se smiselno uporablja za postopek odločanja Agencije le v primeru, če v ZTFI-1 (oziroma prej ZTFI) ni določeno drugače.

Zlasti, ker tudi iz te sodbe jasno izhaja stališče, da če se postopka izdaje dovoljenja za prevzemno ponudbo kot stranka ne more udeležiti nihče drug kot ponudnica, se ga ne more udeležiti niti oseba, katere pravni interes bi utegnil biti z dovoljenja prizadet - torej stranska udeleženka, pojmovana v smislu 142. člena ZUP; prim. tč. 17 cit. sodbe.

Ki s tu obravnavano tematiko nista povezani, saj se nanašata na korporacijsko oz. gradbeno pravo.

Zveza: