Up-104/00

11. 9. 2000

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 11. septembra 2000

s k l e n i l o:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 228/99 z dne 11. 1. 2000 se ne sprejme.

O b r a z l o ž i t e v

1.Pritožniku je v letu 1991 prenehalo delovno razmerje kot trajno presežnemu delavcu. V sodnem postopku je bila njegova tožba (zahteva za sodno varstvo pravic) zavržena kot prepozno vložena. Sodišča so ugotovila, da je bil dokončni sklep pritožniku vročen 3. 8. 1991, tožbo pa je vložil 11. 10. 1991, torej po poteku zakonitega petnajstdnevnega roka. Pritožnik se ne strinja s stališčem revizijskega sodišča, da ima obvestilo o sklepu delavskega sveta z dne 30. 7. 1991 vse bistvene sestavine dokončnega sklepa o prenehanju delovnega razmerja. In to zato, ker je sejo vodil in obvestilo podpisal predsedujoči član delavskega sveta, ne pa njegov predsednik ali namestnik.

2.Ustavna pritožba ni pravno sredstvo v sistemu rednih in izrednih pravnih sredstev, ampak je poseben institut za presojo posamičnih aktov zaradi varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče na podlagi ustavne pritožbe zato ne more presojati pravilnosti dokazne ocene sodišč in pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja, pač pa lahko v zvezi z izvedbo dokaznega postopka presoja, ali je bila v tem postopku spoštovana ustavna zahteva po enakopravnem položaju obeh strank in ali je bila zagotovljena pravica stranke, da se v postopku izjavi glede dejanskih ter pravnih vprašanj, predlaga dokaze, se opredeli do dokaznih predlogov nasprotne stranke ter do rezultatov dokazovanja. Okoliščin, ki bi izkazovale kršitev teh ustavnih zahtev, pa pritožnik ni izkazal oziroma jih niti ne navaja. Zgolj nestrinjanje z odločitvijo sodišča ne pomeni, da je bila pritožniku kršena kakšna človekova pravica. Ustavno sodišče samo pa ni ugotovilo, da bi sporna odločitev temeljila na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču, ali da bi bila tako očitno napačna ter brez razumne pravne obrazložitve, da jo je mogoče oceniti za arbitrarno oziroma samovoljno. Sodišče je argumentirano utemeljilo odločitev o zavrženju tožbe, ker jo je pritožnik vložil po preteku zakonsko določenega roka od prejema pismenega obvestila, ki je imelo vse bistvene sestavine veljavnega dokončnega sklepa.

3.Ker očitno ne gre za kršitev človekovih pravic, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

4.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alinee drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - ZUstS) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko.

Predsednica senataMilojka Modrijan