Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1.Tožnika trdita, da je na njuni hiši zaradi gradnje (v najbližjem delu) 108 m oddaljenega dela avtocestnega odseka nastala škoda (posedanje, razpoke na fasadi, zamakanje, odpadanje ometa, …) in zahtevata odškodnino za to škodo.

2.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da sta prva in druga toženka dolžni tožnikoma plačati 200.000 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 2. 2019 in podredni zahtevek, da sta dolžni plačati 74.808 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11. 2. 2019. Tožnikoma je naložilo plačilo 14.175,02 EUR pravdnih stroškov prvi toženki in 549,85 EUR drugi toženki.

3.Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4.Predlog za dopustitev revizije zoper takšno odločitev vlagata tožnika. Predlagata dopustitev revizije zaradi odločitve o vprašanjih:

"<em>1. Ali je sodišče prve stopnje s tem, ko se ni opredelilo do predloga tožeče stranke za postavitev novega izvedenca, zagrešilo kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, na katero mora sodišče paziti po uradni dolžnosti?</em>"

"<em>2. Ali je bila s tem, ko se sodišče prve stopnje ni opredelilo do predloga tožeče stranke za postavitev novega izvedenca, kršena pravica tožeče stranke do izjave v postopku, ki je vsebovana v 22. členu Ustave in pravica do pritožbe, ki je vsebovana v 25. členu Ustave?</em>"

"<em>3. Ali morajo pravdne stranke v primeru, da se sodišče do njihovega dokaznega predloga sploh ne opredeli oziroma je njihov dokazni predlog zavrnjen brez obrazložitve, takšno procesno kršitev uveljavljati najkasneje na naroku za glavno obravnavo, na katerem sodišče napove, da bo izdalo sodno odločbo oziroma ali je grajanje navedenih procesnih kršitev v okviru pritožbenega postopka pravočasno in je zatrjevano kršitev sodišče druge stopnje dolžno preizkusiti, četudi takšna procesna kršitev ni bila grajana v okviru postopka, ki je tekel pred sodiščem prve stopnje, stranka pa v pritožbi ne navede, zakaj kršitev uveljavlja šele v pritožbenem postopku?</em>"

"<em>4. Ali se sodišče druge stopnje s tem, ko ni preizkusilo zatrjevane kršitve, za katero tožnika trdita, da jo je storilo sodišče prve stopnje s tem, ko se ni opredelilo do predloga tožeče stranke za postavitev novega izvedenca, zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka (8. točka, 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) ter kršilo 22. in 25. člen Ustave.</em>"

"<em>5. Ali bi sodišče prve stopnje, če bi bil ustrezno spoštovan temeljni metodološki napotek, ki ga vsebuje 8. člen ZPP, moralo po uradni dolžnosti izvesti dokaz z novim izvedencem, sodišče druge stopnje pa se postaviti na stališče, da navedbe pritožnikov dosegajo standard objektivno razumnega dvoma in bi torej bilo potrebno izvesti dokaz z novim izvedencem po uradni dolžnosti, in ali je bilo torej s tem, ker metodološki napotek, ki ga vsebuje 8. člen ZPP, ni bil ustrezno upoštevan (in ni bil po uradni dolžnosti izveden dokaz z novim izvedencem oziroma sprejeto stališče, da navedbe pritožnikov dosegajo standard objektivno razumnega dvoma), in sicer tako s strani sodišča prve stopnje kakor tudi sodišča druge stopnje, kršeno načelo proste dokazne ocene iz 8. člena ZPP in sta sodbi sodišč obremenjeni z bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka iz 339. člena ZPP (8. točka, 14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP) ter je hkrati prišlo tudi do kršitve ustavnih pravic iz 22. in 25. člena Ustave RS, posledično pa je bilo napačno uporabljeno tudi materialno pravo.</em>"

"<em>6. Ali sta sodišči pravilno uporabili materialno pravo v kontekstu dokazne ocene, ko sta utemeljenost tožbenega zahtevka presojali zgolj na podlagi izvedenskega mnenja, ostalih dokazov in okoliščin, ki kažejo na to, da je nastala škoda vsekakor v vzročni zvezi s predmetnimi deli, pa dejansko sploh nista upoštevali?</em>"

"<em>7. Ali je sodišče druge stopnje storilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (in posledično) zmotno uporabilo materialno pravo, s tem, ko je v 16. točki obrazložitve sodbe navedlo, da se pritožnika v zvezi s pričami sklicujeta na okoliščino, da je škoda nastala tudi na objektih drugih oseb, da pa so takšna dokazno pomembna dejstva nepomembna zato, ker je bilo v postopku ugotovljeno, celo kot nesporno, da so tudi na hiši pritožnikov nastajale nove poškodbe?</em>"

"<em>8. Ali je sodba sodišče druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe navedlo, da naj bi sodišče prve stopnje dokazno ocenilo izpoved priče dr. A. A., in sicer v 11. točki obrazložitve, pri čemer pa 11. točka obrazložitve sploh ne vsebuje dokazne ocene zgoraj navedene priče?</em>"

"<em>9. Ali je sodišče prve stopnje s tem, ko se v obrazložitvi sodbe ni opredelilo do vseh izvedenih dokazov (npr. izpovedbe prič dr. A. A., B. B., C. C.) in jih ni dokazno ocenilo ter vključilo v svojo dokazno oceno oziroma presojo, storilo bistveno kršitev določb ZPP, na katero bi sodišče druge stopnje moralo paziti po uradni dolžnosti?</em>"

"<em>10. Ali je sodba sodišče druge stopnje obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), ker je sodišče druge stopnje v obrazložitvi sodbe navedlo, da je "vse to" (mišljeno vsi ostali dokazi in indici) brezpredmetno, ker iz izvedenskega mnenja izhaja, da vzrok nastale poškodbe na objektu tožnikov ni v predmetnih delih?</em>"

"<em>11. Ali sta sodišči prve in druge stopnje storili bistveno kršitev določb ZPP, ker nista poskrbeli za celovito, jasno in prepričljivo razjasnitev pripomb pritožnikov na pravilnost izvedenskega mnenja izvedenca D. D. (kršitev 254. člena ZPP).</em>"

Predlog ni utemeljen.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj v predlogu niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP. Zato je predlog za dopustitev revizije na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

Zveza:

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 254, 254/3, 367a, 367a/1, 367c, 367c/2, 339, 339/2, 339/2-8

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.