Jedro

Zdravstveni inšpektor se pravilno ni spuščal v presojo tožnikovih - sosedovih pripomb, saj je presodil, da z zdravstvenega vidika niso sporne. Tudi po presoji pritožbenega sodišča se navedbe tožnikov ne nanašajo na pristojnost zdravstvene inšpekcije, pač pa tožnika z njimi uveljavljata zasebnopravne interese (motenje miru in intimnosti zaradi bližine objekta glede na oddaljenost od posestne meje tožnikov).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 18.5.2000, na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Ur.l.RS, št. 50/97 in 70/2000 - ZUS). Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Upravne enote K. z dne 17.6.1999, s katero je bilo investitorju C.K. (prizadeti stranki v tem upravnem sporu), izdano lokacijsko dovoljenje za dozidavo in nadzidavo pomožnega objekta (garaže in drvarnice) za potrebe stanovanja na zemljišču parc. št. 252/10, 252/24, k.o. P., pod pogoji, navedenimi v izreku tega lokacijskega dovoljenja.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje navaja, da predmetno zemljišče leži v območju, ki se ureja z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditveno območje K. (Uradni vestnik G., št. 38/86, 15/88, 5/97, 23/98 in Uradni list RS, št. 70/94, 35/95, 69/95 in 27/96 - PUP) in je razvrščeno v območje urejanja SD 04/2-P., v ureditveno enoto 2 a 1, namenjeno individualni stanovanjski gradnji s prosto stoječo zazidavo (7. člen PUP). V območju urejanja, namenjenemu poselitvi, so po določbah 8. člena PUP dovoljene tudi dozidave, nadzidave, rekonstrukcije in spremembe namembnosti objektov, skladno s pretežno namembnostjo ureditvene enote. V ureditveni enoti so zgrajene individualne stanovanjske hiše, zato je po presoji sodišča s tožbo izpodbijana odločba pravilna in zakonita, saj je sprememba garaže z drvarnico v stanovanjski objekt skladna s pretežno namembnostjo ureditvene enote. Glede na tožbene ugovore pa sodišče prve stopnje še dodaja, da 36. člen PUP za prosto stoječe objekte sicer res določa, da je širina funkcionalnega zemljišča okrog objekta najmanj 2,5 metra, vendar pa 37. člen PUP določa, da se pri obstoječih objektih, ki imajo dejansko zemljišče manjše od funkcionalnega zemljišča na osnovi navedenih meril, upošteva dejanska površina funkcionalnega zemljišča. Sam odmik od meje in hiše tožnikov pa se s posegom tudi sicer ne bo zmanjšal, saj iz izpodbijanih odločb in predloženih upravnih spisov izhaja, da bo prizidek zgrajen na severni strani obstoječega objekta, torej ne proti meji tožečih strank. Uradna oseba v postopku sama odloča, kdaj oziroma ali se opravi ogled na kraju samem (194. člen ZUP/86), zato tožnika s tožbenim ugovorom, ki se nanaša na ogled na kraju samem, po presoji sodišča ne moreta uspeti. Poleg tega tudi iz soglasja Zdravstvenega inšpektorata izhaja, da je bil dne 16.2.1999 opravljen ogled na kraju samem.

Tožnika v pritožbi med drugim navajata, da sta investitorju dala le soglasje za gradnjo garaže, nikakor pa za morebitno kasnejšo gradnjo stanovanjskega objekta. Menita, da bosta s spremembo namembnosti investitorjeve garaže v stanovanjski objekt z okni in frčadami na tožnikovo stran še bolj okrnjena mir in intimnost njune družine. Že sedaj je zaradi porušenega miru in intimnosti vsa njuna družina bolna in živčno razrvana. Če bi zdravstveni inšpektor v resnici opravil ogled pri njiju, kar ga ni, bi spoznal to situacijo in jim pomagal preprečiti še večjo bolezen. Investitor naj ne gradi na račun sosedov in naj stanovanjski objekt umakne 4 metre od meje, tako kot so to storili ostali sosedje. Smiselno prosita pritožbeno sodišče, naj sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Prizadeta stranka v odgovoru na pritožbo smiselno predlaga zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

ZUN v 2. odstavku 54. člena določa, da se lokacijsko dovoljenje za objekte, naprave ali druge posege v prostor na območjih, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji, izda v skladu s pogoji, ki jih določa lokacijska dokumentacija. Po določbi 1. odstavka 55. člena ZUN se lokacijska dokumentacija pripravi na podlagi določb o prostorskih ureditvenih pogojih, podatkov o obstoječem stanju zemljišča in objektov, na katere se nanaša nameravani poseg ter investitorjevih podatkov o namenu in zmogljivosti objekta, naprave oziroma drugega posega, na podlagi podatkov o pričakovanih vplivih objekta, naprave oziroma drugega posega na okolje ter podatkov o komunalnih priključkih, potrebnih za obratovanje objekta ali naprave.

V konkretni zadevi je z navedenim lokacijskim dovoljenjem dovoljena dozidava in nadzidava pomožnega objekta (garaže in drvarnice) za potrebe stanovanja na zemljišču s parc. št. 252/10, 252/24 k.o. P., ki se po PUP nahaja v območju urejanja SD 04/2-P. Po določbah 8. člena PUP so v ureditveni enoti 2 a 1, ki je namenjena območju individualne stanovanjske gradnje, med vrstami posegov v prostor dopustne tudi dozidave in nadzidave, spremembe namembnosti objektov ali delov objektov, vendar le v skladu s pretežno namembnostjo posamezne ureditvene enote. Kot izhaja iz predloženih spisov, sporni poseg v prostor tudi po presoji pritožbenega sodišča ustreza pogojem iz 8. člena PUP. Zato je bilo po presoji pritožbenega sodišča materialno pravo pravilno uporabljeno.

Neutemeljen je pritožbeni ugovor, ki se nanaša na pomanjkanje soglasja tožnikov pri odmiku od posestne meje. Sodišče prve stopnje se pravilno sklicuje na 37. člen PUP, po katerem določitev funkcionalnega zemljišča obstoječih objektov (v tem primeru gre za že obstoječo garažo z drvarnico) ni pogojena niti z 2,5 m odmikom od posestne meje niti s soglasjem mejašev, pač pa se upošteva le dejanska površina funkcionalnega zemljišča (v tem primeru je objekt za 1,9 m do 2,6 m oddaljen od meje). Neupoštevne so zato pritožbene navedbe tožnikov, da nikoli nista dala soglasja za spremembo garaže v stanovanjski objekt, saj PUP njunega soglasja za izdajo lokacijskega dovoljenja sploh ne zahteva.

Po presoji pritožbenega sodišča tožena stranka in sodišče prve stopnje utemeljeno nista upoštevala ugovorov tožnikov glede kršenja intimnosti in miru družine tožnikov, saj se v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja upoštevajo le tiste pripombe sosedov, ki se nanašajo na obstoj samih zakonitih pogojev za zahtevano graditev oziroma poseg, torej če utemeljeno izpodbijajo obstoj javnopravnih pogojev in zakonitost lokacijskega dovoljenja. Zasebnopravnih ugovorov in interesov, ki jih tožnika ponavljata v pritožbi, upravni organ v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja ne upošteva, ampak napoti prizadete na civilno pravdo, kar je v svoji odločbi storila tudi tožena stranka.

Po presoji pritožbenega sodišča tudi ni upoštevna pritožbena navedba tožnikov, da zdravstveni inšpektor ni opravil ogleda pri tožniku. Kot izhaja iz predloženih upravnih spisov je zdravstveni inšpektor izdal poprejšnje soglasje z dne 17.2.1999, v okviru svoje pristojnosti po 11. členu Zakona o sanitarni inšpekciji (Ur.l. SRS, št. 8/73 in 9/85). V tem okviru je po ogledu investitorjevega zemljišča dne 16.2.1999 ter pregledu dokumentacije ugotovil, da zemljišče ni v celoti komunalno urejeno, zato je investitor dolžan za potrebe odvajanja fekalnih vod urediti vodonepropustno troprekatno greznico na praznjenje. Ostalih pogojev navedeno predhodno soglasje ne določa. Zdravstveni inšpektor se pravilno ni spuščal v presojo pripomb tožnikov - sosedov, saj je presodil, da z zdravstvenega vidika niso sporne. Tudi po presoji pritožbenega sodišča se navedbe tožnikov ne nanašajo na pristojnost zdravstvene inšpekcije, pač pa tožnika z njimi uveljavljata zasebnopravne interese (motenje miru in intimnosti zaradi bližine objekta glede na oddaljenost od posestne meje tožnikov). Iz navedenega soglasja tako izhaja, da je zdravstveni inšpektor opravil ogled na kraju samem, vendar le na zemljišču investitorja, pri čemer je v okviru svojih pristojnosti presojal tudi pripombe tožnikov, vendar pa jih zaradi irelevantnosti za svoje delovno področje ni upošteval. Ker je torej pritožbeno sodišče spoznalo, da niso podani ne pritožbeni razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo na podlagi 73. člena ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.