Jedro

Po določbi 4. odst. 416. člena ZGD imajo družbeniki (če ni z družbeno pogodbo drugače določeno) pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Te prednostne pravice ni, če je kupec družbenik.

Izrek

Pritožba se zavrne ter se sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita. Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala (1) ugotovitev, da so pogodbe o prodaji poslovnega deleža, ki jih je četrto tožena stranka sklenila s prvo, drugo in tretje toženo stranko neveljavne, (2) razveljavitev navedenih pogodb, (3) naložitev prvo, drugo in tretje toženi stranki, da tožnike pisno obvestijo o nameravani prodaji in pogojih prodaje njihovih poslovnih deležev ter (4) povrnitev pravdnih stroškov. Sklenilo je še, da ugodi ugovoru četrto tožene stranka zoper sklep o začasni odredbi in ga v celoti razveljavilo. Zoper sodbo in sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila. Uveljavljala je vse pritožbene razloge po določbi 1. odst. 338. člena ZPP. Predlagala je spremembo izpodbijane odločbe. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki pa nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Pritožnica nima prav, ko uveljavlja, da bi morali družbeniki (prvo, drugo in tretje tožena stranka), ki so nameravali prodati svoje poslovne deleže, o tem pisno obvestiti druge družbenike (mednje sodijo tožniki) in jih pozvati, da v enem mesecu sporočijo, ali želijo kupiti prodajane poslovne deleže. Po določbi 4. odst. 416. člena ZGD imajo družbeniki (če ni z družbeno pogodbo drugače določeno) pri nakupu poslovnega deleža prednost pred drugimi osebami. Enako določbo vsebuje 6. člen družbene pogodbe (dokazilo A10). Določba 5. člena ZGD, ki pove, da mora družbenik, ki namerava prodati svoj poslovni delež, druge družbenike pisno obvestiti o nameravani prodaji in pogojih prodaje ter jih pozvati, da mu morebitni kupec sporoči svojo pripravljenost za nakup v roku enega meseca od prejema obvestila, je le izpeljava pravila, postavljenega v 4. odstavku. Zato tudi področje urejanja 5. odstavka ne more biti širše od področja urejanja 4. odstavka in ne velja za primere, ki jih ne ureja določba 4. odstavka. Ker določba 4. odstavka ureja le primere prodaje poslovnega deleža drugim osebam, torej tistim, ki niso družbeniki, družbeniku, ki proda svoj poslovni delež drugemu družbeniku, o tem ni treba obvestiti ostalih družbenikov. Pritožnica ima sicer prav, ko opozarja, da v sodbi Vrhovnega sodišča III Ips 59/97 ni najti opore za zgoraj navedeno stališče. Obravnava namreč primer, ko je šlo za "zunanjo prodajo," torej za prodajo kupcem, ki niso bili družbeniki. Ker se je izkazalo, da izrecno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zoper sodbo zavrnilo kot neutemeljeno in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člena ZPP). Posledično je bilo treba zavrniti tudi pritožbo zoper sklep, saj ob zavrnitvi tožbenega zahtevka tudi predlog za izdajo začasne odredbe ne more biti utemeljen. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, je sodišče druge stopnje sklenilo, da sama trpi svoje pritožbene stroške (1. odst. 165. člena v zvezi s 1. odst. 154. člena ZPP).