Jedro

V konkretnem primeru je po vložitvi tožnikove zahteve za ugotovitev telesne okvare in za priznanje dodatka za pomoč in postrežbo z dne 13. 9. 2013 nastopil molk organa prve stopnje in je tožnik postopal pravilno, ko je dne 3. 4. 2015 vložil pritožbo na organ druge stopnje in zahteval odločitev o zahtevi. V skladu z določbo 256. člena ZUP ima upravni organ druge stopnje na razpolago dvomesečni rok, v katerem mora sprejeti odločitev o pritožbi. Glede na vložitev pritožbe na drugostopenjski organ je rok za sprejem odločitve drugostopenjskega organa pričel teči dne 4. 4. 2015 in se je iztekel dne 4. 6. 2015. Šele po tem datumu, če o pritožbi drugostopenjski organ toženke ne bi odločil, bi bil tožnik upravičen podati zahtevo po 72. členu ZDSS-1 in če tožena stranka niti v tem dodatnem 7 dnevnem roku ne bi sprejela odločitve, bi lahko vložil tožbo zaradi molka organa. Ker tožnik ni ravnal v skladu z določbo 72. člena ZDSS-1 in je vložil tožbo v času, ko še ni potekel rok za izdajo odločbe pri organu na drugi stopnji, je sodišče prve stopnje tožbo pravilno zavrglo tožbo kot preuranjeno v skladu s 75. členom ZDSS-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožbo. Ugotovilo je, da tožnik pred vložitvijo tožbe ni postopal v skladu s pravili upravnega postopka in tako kot je to določeno v 72. členu ZDSS-1. Tožnik je tožbo vložil še v času, ko ni potekel rok za izdajo odločbe pri organu na drugi stopnji pri toženi stranki, poleg tega pa po izteku roka ni pozval toženo stranko, da v nadaljnjih 7 dneh izda odločbo.

2. Pritožuje se tožnik. V pritožbi navaja, da se toženec s kršitvami zakona in pravic tožniku izmika, pri tem pa nastajajo škodne posledice, ki jih sodišče ne odpravi. Sodišče ne ugotovi, da je tožnik duševni invalid s telesno okvaro in zaradi tega življenjsko in postopkovno opravilno oviran in ima nujno potrebo po opravilni pomoči ter, da bi mu moral toženec zahtevane in pripadajoče pravice priznati. Ob neugotovitvi navedenih dejstev je sodišče kršilo določila prvega odstavka 339. člena ZPP, prav tako določbo 11. točke drugega odstavka 339. člena, saj tožnik zaradi posledic kršitev pravic ni zakonita stranka v postopku. Navedbe sodišča, da tožnik ni postopal v skladu s pravili upravnega postopka, je na podlagi stanja pri tožniku nedopustno in nezakonito. Toženec še danes v dvomesečnem roku odločbe ni izdal. Sodišče bi zaradi tega moralo opraviti postopek in o zadevi odločiti. Pritožnik nadalje navaja, da je svojo argumentacijo podal že v postopku, ki se vodi pod št. ...

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijanega sklepa v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožnik.

5. Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo prvostopenjsko sodišče izhaja, da je tožnik dne 17. 4. 2015 vložil tožbo, v kateri je navedel, da je 13. 9. 2013 pri toženki podal zahtevo za ugotovitev njegove telesne okvare ter zahtevo za dodatek za pomoč in postrežbo. Tožnik je nato, po 17 mesecih od vložitve zahteve, dne 3. 4. 2015 na drugostopenjski organ tožene stranke vložil pritožbo zaradi molka organa prve stopnje, s katero je organu druge stopnje hkrati podal poziv, da o pritožbi oziroma o njegovi zahtevi odloči v roku 7 dni (A1). Dne 17. 4. 2015 je tožnik na prvostopenjskem sodišču vložil tožbo zaradi molka organa prve in druge stopnje.

6. Prvostopenjsko sodišče pravilno ugotavlja, da je v konkretnem primeru po vložitvi tožnikove zahteve z dne 13. 9. 2013 nastopil molk organa prve stopnje in je tožnik pravilno postopal s tem, ko je dne 3. 4. 2015 vložil pritožbo na organ druge stopnje in zahteval odločitev o njegovi zahtevi z dne 13. 9. 2013. 7. V skladu z določbo 256. člena Zakona o splošnem upravnem postopku ima upravni organ druge stopnje na razpolago dvomesečni rok, v katerem mora sprejeti odločitev o pritožbi. Glede na vložitev pritožbe na drugostopenjski organ je rok za sprejem odločitve drugostopenjskega organa pričel teči dne 4. 4. 2015 in se je iztekel dne 4. 6. 2015. Šele po tem datumu, če o pritožbi drugostopenjski organ toženke ne bi odločil, bi bil tožnik upravičen podati zahtevo po 72. členu ZDSS-1 in če tožena stranka niti v tem dodatnem 7 dnevnem roku ne bi sprejela odločitve, bi lahko vložil tožbo zaradi molka organa.

8. V danem primeru tožnik ni ravnal tako in ni postopal v skladu, kakor je to določeno v 72. členu Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS-1) ter je vložil tožbo še v času, ko ni potekel rok za izdajo odločbe pri organu na drugi stopnji.

9. Prvostopenjsko sodišče je v okviru predhodnega preizkusa tožbe ravnalo pravilno, ko je po preizkusu tožbe ugotovilo, da ni izpolnjena procesna predpostavka po 72. členu ZDSS-1 za vsebinsko sojenje, ker je tožba preuranjena in jo je v skladu s 75. členom ZDSS-1 zavrglo.

10. Neutemeljene so tožnikove pritožbe, da je pri tem prišlo do kršitve prvega odstavka 339. člena ZPP. Po citirani določbi je bistvena kršitev določb pravdnega postopka podana, če sodišče med postopkom ni uporabilo kakšne določbe tega zakona ali jo je uporabilo nepravilno, pa bi lahko to vplivalo na zakonitost in pravilnost sodbe. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo določila ZDSS-1 o predhodnem preizkusu tožbe in o zavrženju tožbe.

11. Kršitev iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je podana, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami tega zakona ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma če so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena. V čem naj bi bila podana ta kršitev tožnik v pritožbi ne izkaže, tako da pritožbeno sodišče ne ugotavlja, da bi v danem primeru obstajal razlog iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kakor to zatrjuje pritožba.

12. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče v zadevi meritorno odločiti. Sodišče v zadevi odloča meritorno šele potem, ko je dopustno in so izpolnjene procesne predpostavke oziroma ko ni več procesnih ovir za meritorno odločanje. V danem primeru je bila tožba preuranjena in je prvostopenjsko sodišče tožbo zavrglo, ne da bi o tožbenem zahtevku meritorno odločalo.

13. Zgoraj navedeno je v predmetni zadevi odločilnega pomena. Pritožbeno sodišče v zvezi s pritožbenimi navedbami, da gre za tožnika, ki je duševni invalid s telesno okvaro in postopkovno opravilno oviran, dodaja le, da iz sodnega spisa izhaja, da je bila tožniku izdana odločba o dodelitvi brezplačne pravne pomoči, katero naj bi tožniku nudil odvetnik A.A. iz B. Navedeni odvetnik je prvostopenjsko sodišče obvestil, da je tožnika pozval na sestanek, vendar se je tožnik pravni pomoči odpovedal tako, da odvetnik tudi ni mogel posredovati pooblastila za zastopanje tožnika prvostopenjskemu sodišču. 14. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 2. točko 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.