5/5-1994

S K L E P

Ustavno sodišče je na seji dne 5/5-1994 obravnavalo pobudo Janeza Lesarja iz Ljubljane in

s k l e n i l o :

Pobuda za oceno ustavnosti drugega odstavka 114. člena Kazenskega zakona Republike Slovenije (Uradni list SRS, št. 12/77, 3/78, 19/84, 47/87, 33/89 in 5/90) se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

Pobudnik meni, da določba drugega odstavka 114. člena Kazenskega zakona Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: KZS-77), ki določa, da se pregon zaradi kaznivih dejanj iz 106. do 110. člena istega zakona, kadar so storjena proti uradni osebi in v zvezi z opravljanjanjem njene službe oziroma izvajanjem njene funkcije, začne po uradni dolžnosti, nasprotuje določbi 14. člena Ustave, ki določa enakost vseh pred zakonom, in določbi 22. člena Ustave o enakem varstvu pravic vsakogar v postopku pred sodiščem. Napadena določba namreč po njegovem odvzema uradni osebi možnost, da kot vsak drug državljan začne pregon zaradi kaznivih dejanj po 106. do 110. členu KZS-77 z zasebno tožbo, in ga prepušča volji državnega organa, ali bo pregon (po uradni dolžnosti) začel.

Svoj pravni interes za to pobudo utemeljuje pobudnik s tem, da na podlagi dogodka, v katerem je sam bil fizično napaden, odgovoril pa je s prerivanjem, teče zoper njega po zasebni tožbi kazenski postopek zaradi kaznivega dejanja po 65. členu KZS-77, sam pa ne more vložiti enake zasebne tožbe. Predlaga tudi začasno odredbo, s katero naj ustavno sodišče odredi mirovanje kazenskega postopka v zadevi II K 102/93 Temeljnega sodišča v Ljubljani, dokler ne bo tudi njemu kot uradni osebi dana možnost, da nastopi kot zasebni tožilec.

Ustavno sodišče priznava pobudniku pravni interes za to, da more tudi zaradi kaznivih dejanj, o katerih meni, da so mu bila v nakazanem dogodku prizadejana kot uradni osebi, vložiti zasebno tožbo. Vendar pa je pobuda očitno neutemeljena.

Zaradi kaznivih dejanj iz drugega odstavka 114. člena KZS-77 se pregon resda začne po uradni dolžnosti, torej po obtožnem predlogu pristojnega javnega tožilca. To pa pomeni le še dodatno pravno zaščito oškodovanca - uradne osebe, saj aktivira državni mehanizem pregona, čeprav v prvi vrsti zaradi zaščite državnih organov in njihovega delovanja. Vendar ima v primeru, če javni tožilec spozna, da ni razlogov za uvedbo ali nadaljevanje kazenskega postopka, oškodovanec še zmeraj nič manjše možnosti, da sam nastopi kot tožilec. Tako določa v tretjem odstavku 17. člena in v mnogih svojih členih podrobneje predpisuje Zakon o kazenskem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77, 14/85, 74/87, 57/89 in 3/90). Zaradi takega kompleksnega položaja oškodovanca - uradne osebe določba drugega odstavka 114. člena KZS-77 ni v nasprotju niti s 14. niti z 22. členom Ustave.

Tudi predlog za izdajo začasne odredbe zato ni utemeljen.

Ustavno sodišče je ta sklep sprejelo na podlagi 21. člena in drugega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94), v sestavi: predsednik dr. Tone Jerovšek in sodniki dr. Peter Jambrek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, dr. Lovro Šturm, Franc Testen, dr. Lojze Ude in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je bil sprejet soglasno.

P r e d s e d n i k

dr. Tone Jerovšek