Jedro

Iz podatkov spisa sicer izhaja, da je v potrdilu označeno, da je bila obdolžena pravna oseba obveščena o pravici, da izpodbija odločbo in o rokih za takšno pravno sredstvo, vendar dokazila o vročitvi k zahtevi ni bilo priloženega. Pravilno pa pritožba opozarja, da iz potrdila ne izhaja, da je bila obdolžena pravna oseba navzoča v postopku, v katerem je bila izdana odločba oziroma da so podani pogoji za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti in je v tem delu potrdilo nepopolno.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da se prizna in izvrši odločba prekrškovnega organa iz Nizozemske Centraal Justitieel Incassobureau, Ministerie van Veiligheid en Justitie, št. 2062 5422 3592 7585 z dne 4. 9. 2020, ki je postala pravnomočna dne 16. 10. 2020, zoper pravno osebo: ODVETNIŠKA PISARNA A. A. (I. točka izreka), ugotovilo, da je bila pravna oseba z zgoraj navedeno odločbo prekrškovnega organa na Nizozemskem spoznana za odgovorno, da je storila prekršek po 2. členu Zakona o prometnih pravilih, zato je na podlagi citirane odločbe dolžna poravnati denarno sankcijo v višini 121,00 evrov, po priloženem plačilnem nalogu v 15 dneh po pravnomočnosti tega sklepa (II. točka izreka) ter sklenilo, da v kolikor denarne sankcije v višini 121,00 evrov pravna oseba v roku ne bo plačala, se bo le-ta izterjala prisilno (III. točka izreka).

2. Zoper navedeno odločitev se obdolžena pravna oseba pravočasno pritožuje ter pri tem uveljavlja vse pritožbene razloge po 154. členu Zakona o prekrških (ZP-1). Sodišču očita, da je nepravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji v skladu s 185. členom Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske Unije (ZSKZDČEU-1). Poudarja, da pravna oseba nikoli ni prejela sporne odločbe ali kakršnegakoli obvestila, saj bi v nasprotnem primeru zoper njo vložila pravno sredstvo. Glede na navedeno zatrjuje, da obdolženi pravni osebi ni bilo omogočeno, da bi se v postopku izrekla za nedolžno in posredovala podatke o osebi, ki je takrat najela in vozila avtomobil ter opozarja, da zato niso izpolnjeni pogoji iz 2. in 3. točke drugega odstavka 185. člena ZSKZDČEU-1 ter da bi moralo sodišče priznanje in izvršitev take odločbe zavrniti v skladu z 9. in 10. točko 186. člena ZSKZDČEU-1. Izpostavlja, da obdolžena pravna oseba glede na obrazec iz Priloge 10 ZSKZDČEU-1 v pisnem postopku, v katerem je bila odločba izdana, v skladu s pravom države izdajateljice ni bila nikoli osebno ali prek zastopnika, pooblaščenega v skladu z nacionalnim pravom, obveščena o pravici, da izpodbija odločbo in o rokih za takšno pravno sredstvo, prav tako ni bila osebno navzoča na sojenju, na podlagi katerega je bila izdana odločba, pri tem pa niso podani pogoji, ki jih prvi odstavek 13. člena ZSKZDČEU-1 določa za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti, saj nikoli ni prejela nobenega pisanja s strani pristojnih organov Nizozemske. Tako obdolžena pravna oseba ni mogla sodelovati v postopku, se izrekati in prilagati dokaze v svojo korist, kar je v nasprotju z našo zakonodajo in tudi Ustavo RS. Predlaga ugoditev pritožbi, odpravo izpodbijanega sklepa ter ustavitev postopka priznanja tuje sodne odločbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V postopku priznanja in izvršitve odločbe, s katero je v drugi državi članici EU izrečena denarna kazen v kazenskem ali prekrškovnem postopku domače sodišče v skladu s prvim odstavkom 190. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah med državami članicami EU (ZSKZDČEU-1) o priznanju odloča na podlagi odločbe, s katero je bila izrečena denarna sankcija, ki jo je treba izvršiti, ter obrazca iz priloge 10 tega zakona, ki ga je izpolnil in potrdil pristojni organ države izdaje. V skladu z osmim odstavkom 190. člena ZSKZDČEU-1 z izjemo ugotavljanja morebitne nedopustnosti izvrševanja, domače sodišče prizna odločbo brez posebnega obravnavanja in brez odlašanja ukrene vse, kar je potrebno za njeno izvršitev. Pri tem je vezano na načelo vzajemnega priznavanja, ki je določeno v 3. členu ZSKZDČEU-1, ki določa, da v postopkih po II. delu ter po 8., 9., 12., 14., 16., 17.a , 18., 20. in 22. poglavju tega zakona pristojni organi v Republiki Sloveniji izvršujejo odločbe pristojnih organov drugih držav članic na podlagi vzajemnega priznavanja odločb in pri odločanju ob upoštevanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin presojajo le, ali so predložene ustrezne listine ter izpolnjeni drugi pogoji, ki jih določa ta zakon.

5. V predmetnem postopku odločanja o priznanju in izvršitvi odločbe tujega prekrškovnega organa je sodišče prve stopnje ob upoštevanju določb ZSKZDČEU-1 ugotovilo, da ni podana nobena od predpostavk nedopustnosti izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje, ki jih določa 186. člen ZSKZDČEU-1, zaradi česar je odločilo, da se odločba prizna in izvrši. Iz opisa dejanj v 7. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je prekrškovni organ Nizozemske izrekel denarno sankcijo pravni osebi, kot lastniku oziroma najemniku vozila z reg. št. ..., v višini 121,00 EUR na podlagi 2. člena Zakona o prometnih pravilih.

6. Po določbi 10. točke 186. člena ZSKZDČEU-1 je razlog za zavrnitev priznanja in izvršitve odločbe pristojnega organa države izdaje, s katero je bila izrečena denarna sankcija, če glede na obrazec iz Priloge 10 tega zakona oseba ni bila osebno navzoča na sojenju, na podlagi katerega je bila izdana odločba, razen, če so podani pogoji, kot jih ta zakon določa za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti (prvi odstavek 13. člena tega zakona).

7. Iz k zahtevi priložene odločbe prekrškovnega organa Nizozemske je razvidno, da je bila naslovljena na Odvetniško pisarno A. A. (l. št. 13 spisa). Sodišče prve stopnje je po prejemu pritožbe na naroku dne 25. 3. 2022 zaslišalo zakonitega zastopnika navedene pravne osebe, ki je pojasnil, da ima Odvetniška pisarna A. A. vendar pa je na tem naslovu več odvetniških družb, pri čemer imajo vsi popolnoma enake (sive) hišne nabiralnike v pritličju, in sicer jih je nekje 10 do 12, eden zraven drugega ter da se je že večkrat zamešalo kaj glede pošte (in je v nabiralnik prejel kaj za drugo odvetniško družbo oziroma jih je kdo poklical, da ima njihovo pošto). Pri tem je iz listin spisa razvidno, da je zakoniti zastopnik obdolžene pravne osebe naknadno predložil še fotokopije iz knjige prejete pošte za obdolženo pravno osebo, za obdobje od 31. 7. 2020 do 21. 10. 2020, iz katerih izhaja, da v tem obdobju ni bilo prejete nikakršne niti navadne niti priporočene pošiljke s strani Nizozemskega prekrškovnega organa.

8. Iz podatkov spisa sicer izhaja, da je v potrdilu z dne 18. 3. 2021 označeno, da je bila obdolžena pravna oseba obveščena o pravici, da izpodbija odločbo in o rokih za takšno pravno sredstvo, vendar dokazila o vročitvi k zahtevi ni bilo priloženega. Pravilno pa pritožba opozarja, da iz potrdila ne izhaja, da je bila obdolžena pravna oseba navzoča v postopku, v katerem je bila izdana odločba oziroma da so podani pogoji za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti (l. št. 9-10 spisa; 3. točka odstavka h potrdila z dne 18. 3. 2021) in je v tem delu potrdilo nepopolno.

9. Glede na vse navedeno se je pritožbenemu sodišču vzbudil dvom o pravilnosti zaključka sodišča prve stopnje, da ni izkazan nobeden izmed razlogov iz 186. člena ZSKZDČEU-1 za zavrnitev priznanja in izvrševanja odločbe pristojnega organa države izdaje. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka (osmi odstavek 163. člena ZP-1).

10. Sodišče prve stopnje bo moralo pred sprejemom ponovne odločitve z ustreznimi poizvedbami pri prekrškovnem organu iz Nizozemske ugotoviti, ali je bila odločba, ki je predložena v priznanje in izvršitev, obdolženi pravni osebi vročena1, saj bo šele nato možno zaključiti, ali obstojijo razlogi za zavrnitev priznanja in izvršitve po 186. členu ZSKZDČEU-1 oziroma po 7. členu ali tretjem odstavku 20. člena Okvirnega sklepa Sveta 2005/214/PNZ.

1 ″Če pa pristojni organ države članice izvršiteljice glede na razpoložljive podatke ugotovi, da je na podlagi potrdila iz člena 4 Okvirnega sklepa mogoče sklepati, da so bile kršene temeljne pravice ali temeljna pravna načela, lahko nasprotuje priznanju in izvršitvi prenesene odločbe. Pred tem mora organ države članice izdajateljice zaprositi za vse potrebne informacije v skladu s členom 7(3) Okvirnega sklepa. Da se zagotovi polni učinek Okvirnega sklepa in zlasti spoštovanje temeljnih pravic, mora organ države članice izdajateljice navedene informacije predložiti (glej po analogiji sodbo z dne 25. julija 2018, Generalstaatsanwaltschaft (Pogoji za pridržanje na Madžarskem), C-220/18 PPU, EU:C:2018:589, točka 64)‶ (44. in 45. točka obrazložitve sodbe Sodišča z dne 5. 12. 2019 zadeva C-671/18).