Jedro

Ker je pristojni inšpektor Finančnega urada A., mobilnega oddelka, kot nadzorni in prekrškovni organ iz 18. člena ZPDZC-1 ugotovil, da je tožnica zaposlena na črno in v dopisu z dne 28. 10. 2016 navedel, da je tožnica v času nadzora opravljala delo prodajalke v trgovini v imenu, s sredstvi in za račun družbe, kar sta smiselno potrdili tudi obe zaslišani priči, zaposlena delavka pri družbi B. d. o. o. in inšpektor, ki je spornega dne v letu 2016 opravil inšpekcijski pregled, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je toženec pravilno na podlagi ugotovitev pristojnega organa o delu na črno, tožnico z odločbo z dne 2. 11. 2016 izbrisal iz evidence brezposelnih oseb skladno z določbo 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD. Ugotovitev pristojnega organa o zaposlovanju na črno v obvestilu prvostopenjskemu organu toženca, predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na odpravo odločb toženca št. 11008-1095/2016/2 z dne 16. 5. 2016 in št. 06000-509/16-9900-6-1468 z dne 2. 11. 2016. Obenem je sklenilo, da stroški postopka bremenijo proračun.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožnica zaradi absolutne kršitve pravil postopka, kršitve materialnega prava ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Kot je razvidno iz drugostopne odločbe, je organ na zadnji strani zapisal, da je organ prve stopnje pravilno ugotovil dejansko stanje in uporabil materialno pravo in je zaradi dejstev, da je pristojni organ ugotovil, da je bila tožnica zaposlena na črno, imel vso pravno podlago za ugotovitev prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb. V nadaljevanju pa je zapisal, da organ prve stopnje ni pristojen za ugotavljanje kršitev Zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (Ur. l. RS, št. 32/2014 s spremembami, v nadaljevanju ZPDZC-1). Glede na to, da tožena stranka sama navaja, da prvostopni organ ni pristojen za ugotavljanje dejanskega stanja in okoliščin zaposlovanja na črno, hkrati pa ugotovi, da je pravilno ugotovil dejansko stanje in uporabil materialni predpis, je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka glede ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je tožnica pojasnila, da je prihajala občasno v trgovino in da je v konkretnem primeru bila v trgovini, ker ji je mož povedal, da ni denarja za plačilo blaga in je bilo potrebno blago vrniti. Zato je v času malice pakirala že razpakirano blago, da se ga vrne dobavitelju. Gre za takoimenovano pomoč v smislu 9. člena ZPDZC-1, ki jasno določa, da se za sorodstveno pomoč šteje brezplačno opravljanje del in storitev, kadar jih posameznik opravlja za zakonca ali osebo, s katero živi v zunaj zakonski skupnosti, zato je dolžnost sodišča, da ugotovi pravilno dejansko stanje, česar pa ni storilo. Inšpektor A.A., ki je spornega dne opravil inšpekcijski pregled in o tem sestavil zapisnik, je ugotovil, da je bila v prodajalni sama tožnica, da ni bilo nikogar drugega za pultom. Samo dejstvo, da tožnica ni vlagala nadaljnjih pritožb, to ne pomeni, da je pravnomočna odločba alfa in omega celotnega življenja. Vztraja, da dejansko stanje, ki sta ga ugotovila inšpektorja, ne predstavlja nič drugega kot sorodstveno pomoč. Priglaša stroške pritožbe.

3. V odgovoru na pritožbo toženec nasprotuje pritožbenim navedbam in vztraja, da neutemeljeno sodišču prve stopnje očita kršitev določb postopka. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna, saj je upravni organ zaradi obstoja razloga po 8. alineji prvega odstavka 129. člena ZUTD tožnico pravilno prenehal voditi v evidenci brezposelnih. Upravni organ je s tem, ko je bilo tožničino delo na črno ugotovljeno v inšpekcijskem postopku, jasno obrazložil, da je na takšno ugotovitev vezan in v tem kontekstu je bilo zavzeto stališče, da ni pristojen sam ugotavljati okoliščin zaposlovanja na črno, zato ker jih je ugotovil že inšpekcijski organ. V določbi 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD je določeno, da zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če pristojni organ ugotovi, da oseba dela oziroma je delala, ali je oziroma je bila zaposlena na črno. Za ugotavljanje dela na črno je v skladu z določili ZPDZC-1 pristojna Finančna uprava RS.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V tej zadevi je predmet presoje pred sodiščem prve stopnje dokončna odločba tožene stranke št. 11008-1095/2016/2 z dne 16. 5. 2016, s katero je zavrnila pritožbo vloženo zoper prvostopno odločbo Zavoda RS za zaposlovanje št. 06000-509/16-9900-6-1468 z dne 2. 11. 2016. S slednjo je bilo odločeno, da je bilo 21. 10. 2016 ugotovljeno, da je bila tožnica zaposlena na črno, kar je razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Hkrati je bilo odločeno, da se ta odločitev izvrši z dnem dokončnosti te odločbe v upravnem postopku. V predmetni zadevi gre za spor zaradi prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb.

6. Sodišče prve stopnje je enkrat že odločilo s sodbo in sklepom opr. št. V Ps 1108/2017 z dne 4. 4. 2019, s katerima je citirani določbi odpravilo ter zadevo vrnilo toženi stranki v novo upravno odločanje. Hkrati je postopek med tožnico in drugotožencem, to je Zavodom RS za zaposlovanje ustavilo ter naložilo, da je prvotožena stranka dolžna povrniti tožničine stroške postopka v znesku 349,43 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči prvi dan po poteku 15-dnevnega roka za izpolnitev do plačila na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani. Takšno odločitev je pritožbeno sodišče s sklepom opr. št. Psp 205/2019 z dne 5. 9. 2019 razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje s konkretnimi napotki za dodatno izvedbo dokaznega postopka, ali je podan dejanski stan iz 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD.

7. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 362. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v ponovljenem postopku skladno z napotki pritožbenega sodišča izvedlo vse dokaze in popolno ter pravilno ugotovilo dejansko stanje ter pravilno uporabilo materialno pravo. V postopku pa tudi ni prišlo do absolutnih bistvenih kršitev določb ZPP, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do očitane kršitve.

8. Pravna podlaga za pritožbeno rešitev zadeve je podana v določbah ZUTD. Ta razloge za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb določa v 129. členu. Med drugim v 8. alineji prvega odstavka določa, da zavod preneha voditi osebo v evidenci brezposelnih oseb, če pristojni organ ugotovi, da oseba dela oziroma je delala ali je oziroma je bila zaposlena na črno. Ker je v tej zadevi sporno prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb v zvezi z delom na črno, predstavlja pravno podlago za pritožbeno rešitev tudi ZPDZC-1. Ta zakon namreč določa, kdaj se opravljanje dejavnosti ali dela šteje za delo na črno, kdaj gre za zaposlovanje na črno, kdaj se šteje za omogočanje dela na črno, ta zakon pa določa tudi dejavnosti in dela, ki ne štejejo za delo ali zaposlovanje na črno in organe, ki nadzorujejo izvajanje določb tega zakona.

9. V prvi alineji 5. člena ZPDZC-1 je določeno, da se za zaposlovanje na črno šteje tudi, če delodajalec omogoči delo posamezniku, s katerim ni sklenil pogodbe o zaposlitvi oziroma, ki ga ni prijavil v obvezna socialna zavarovanja ali pa ga je v času trajanja delovnega razmerja odjavil iz obveznih socialnih zavarovanj. Med nadzornimi organi pa je v določbi 18. člena citiranega zakona določena tudi finančna uprava.

10. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da so uslužbenci Finančnega organaA., mobilnega oddelka, kot nadzorni in prekrškovni organ iz 18. člena ZPDZC-1, na podlagi obvestila Zavoda RS za zaposlovanje o anonimni prijavi o morebitni zaposlitvi tožnice na črno (zaprosilo z dne 12. 9. 2016, priloga B5), 21. 10. 2016 ob 15.25 opravili nadzor zaposlovanja na črno pri družbi B. d. o. o., pri čemer je bilo ugotovljeno, da je tožnica v času nadzora opravljala delo prodajalke v trgovini v imenu, s sredstvi in za račun družbe (dopis FURS št. ... z dne 28. 10. 2016). Iz javno dostopnih evidenc (AJPES, e-poizvedbe ZZZS) pa je razvidno, da je tožnica direktorica družbe B. d. o. o., da ima sklenjeno zavarovanje na podlagi šifre zavarovanja 99 (državljani RS s stalnim prebivališčem v RS, ki niso zavarovani iz drugega naslova), sicer pa je od 5. 10. 2006 prijavljena v evidenci brezposelnih oseb.

11. Ker je pristojni inšpektor Finančnega urada A., mobilnega oddelka, kot nadzorni in prekrškovni organ iz 18. člena ZPDZC-1 ugotovil, da je tožnica zaposlena na črno in v dopisu z dne 28. 10. 2016 navedel, da je tožnica v času nadzora opravljala delo prodajalke v trgovini v imenu, s sredstvi in za račun družbe, kar sta smiselno potrdili tudi obe zaslišani priči, zaposlena delavka pri družbi B. d. o. o. in inšpektor, ki je spornega dne v letu 2016 opravil inšpekcijski pregled, je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da je toženec pravilno na podlagi ugotovitev pristojnega organa o delu na črno, tožnico z odločbo z dne 2. 11. 2016 izbrisal iz evidence brezposelnih oseb skladno z določbo 8. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD. Ugotovitev pristojnega organa o zaposlovanju na črno v obvestilu prvostopenjskemu organu toženca, predstavlja enega od zakonskih razlogov za prenehanje vodenja osebe v evidenci brezposelnih oseb.

12. Pravilnost take odločitve potrjuje tudi odločba FURS o prekršku št. ..., ki je bila izdana 30. 6. 2017 (priloga P9), in s katero je bilo odločeno, da sta tako pravna oseba B. d. o. o., kot tožnica, odgovorna za kršitev 1. alineje prvega odstavka 5. člena (zaposlovanje na črno) ter 1. alineje prvega odstavka 23. člena ZPDZC-1 (globe za kršitev prepovedi zaposlovanja na črno), ki je tudi pravnomočna (listovna št. 27).

13. Neutemeljene so pritožbene navede, da je šlo v tožničinem primeru za družinsko pomoč. Pravno zmotno in povsem neutemeljeno pa je tudi pritožbeno navajanje v zvezi s pravnomočno odločbo, in sicer da tožnica ni vlagala nadaljnjih pritožb in da to ne pomeni, da takšna pravnomočna odločba velja oziroma dobesedno, da je alfa in omega celotnega življenja. Prav tako pa so pravno zmotni in zato povsem neutemeljeni pritožbeni očitki sodišču prve stopnje, da je podana bistvena kršitev določb postopka v zvezi z zapisom na dokončni odločbi, da prvostopni organ ni pristojen za ugotavljanje kršitev ZPDZC-1 in ugotavljanje dejanskega stanja o zaposlovanju na črno. Citirani zakon pristojnost v zvezi s tem podeljuje Finančni upravi RS. Zato je tudi pravilen zapis v drugostopni odločbi, da je organ prve stopnje pravilno ugotovil dejansko stanje in uporabil materialno pravo in je zaradi dejstva, da je pristojni organ (Finančna uprava RS) ugotovil, da je bila tožnica zaposlena na črno, imel vso podlago za ugotovitev prenehanja vodenja v evidenci brezposelnih oseb.

14. Zaradi vsega obrazloženega, pri čemer niti preostale tožničine navedbe, ob sklicevanju na črko-bralsko tolmačenje 9. člena ZPDZC-1, ki naj bi pomenilo grobo kršitev človekovih pravic in s tem tudi ustavnih pravic v škodo tožnice, ki je šibkejša stranka v vseh postopkih in da gre pri takem tolmačenju za postavitev posameznika v položaj, ki ni enakopraven med strankami, niso takšne, da bi lahko pogojevale drugačno odločitev od izpodbijane. Zaradi navedenega je potrebno pritožbo na podlagi 353. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

15. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, je pritožbeno sodišče v skladu z določbo 154. člena v zvezi s 165. členom ZPP in ob upoštevanju odločbe BPP št. 345/2021 z dne 9. 9. 2021 sklenilo, da stroški pritožbe bremenijo proračun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.