Jedro

Navzočnost dveh prič pri opravi hišne preiskave ni potrebna le ob najdbi dokaznih predmetov, temveč morata biti priči navzoči ves čas dejanskega opravljanja hišne preiskave, torej vse od vizualnega pregleda prostorov dalje, ko se pričnejo opravljati preiskovalna dejanja odkrivanja sledov kaznivega dejanja oziroma predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek.

Izrek

I. Pritožbi se v delu, ki se nanaša na predlog za izločitev dokazov, pridobljenih na podlagi odredbe za hišno preiskavo I Kpd 34604/2013 z dne 23. 7. 2013, ugodi in se izpodbijani sklep v tem delu razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

II. V preostalem se pritožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Novem mestu je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog obrambe za izločitev dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi odredb za hišno preiskavo I Kpd 34604/2013 z dne 23. 7. 2013 in I Kpd 41187/2014 z dne 1. 10. 2014. 2. Zoper sklep se je pritožil zagovornik obtoženega zaradi "zmotne uporabe materialnega prava, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in kršitve 36. člena Ustave RS" s predlogom, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in predlogu zagovornika za izločitev dokazov ugodi. Predlagal je tudi, da se zagovornika obvesti o seji pritožbenega senata.

3. Sodišče druge stopnje strank o seji senata ni obvestilo, saj se določba prvega odstavka 378. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) pri odločanju o pritožbi zoper sklep smiselno ne uporablja (403. člen ZKP).

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje po preizkusu razlogov izpodbijanega sklepa in preučitvi spisovnega gradiva v okviru pritožbenih navedb pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča, da so bili v času izdaje odredb za hišno preiskavo z dne 23. 7. 2013 in 1. 10. 2014 podani utemeljeni razlogi za sum, da obtoženi (tedaj osumljeni) A. A. na naslovu dejanskega prebivanja goji in proizvaja rastline prepovedane druge konoplje, odredbi za hišno preiskavo pa sta bili izdani zakonito.

6. Pritožnik dejanskih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, sprejetih na podlagi izpovedb zaslišanih policistov o svojih opažanjih pri obtoženčevi hiši dne 13. 7. 2017 (policista B. B. in C. C.) in 28. 9. 2014 (policist Č. Č.), ne more omajati z zatrjevanjem, da samo navedbe policistov o zaznavi vonja konoplje ne morejo predstavljati upravičenega temelja za hišno preiskavo. Iz uradnih zaznamkov in izpovedb zaslišanih policistov, kot jih pravilno povzema in sprejema prvostopenjsko sodišče, je namreč razvidno, da so poleg specifičnega vonja po konoplji v bližini obtoženčeve hiše videli tudi zaščitno mrežo in rastline, ki so imele morfološke značilnosti konoplje, kar vse je tudi po presoji pritožbenega sodišča zadostovalo za utemeljitev potrebnega dokaznega standarda za opravo nujnih preiskovalnih dejanj. Sodišče prve stopnje je na podlagi skladnih in prepričljivih izpovedb policistov B. B. in C. C. verjelo, da sta vonj po konoplji zaznala na oddaljenosti 50 metrov in mu sledila do obtoženčeve hiše, pri čemer se je oprlo na pojasnila C. C., da ima konoplja precej specifičen vonj in mu ga kot lovcu z izostrenim vonjem ni bilo težko zaznati, pa tudi na izpovedbo policista Č. Č., ki ob prvi policijski kontroli v letu 2013 sicer ni bil prisoten, a je potrdil, da je konopljo mogoče zavonjati celo na daljši razdalji, če veter piha v pravo smer in nosi vonj po konoplji v bujnem razvoju. Glede na to, da je imel obtoženec v času policijske kontrole julija 2013 zasajen večji nasad konoplje (na vrtu pod hišo 21 rastlin), pritožnik prvostopenjske dokazne ocene v tem delu ne more izpodbiti s poudarjanjem izpovedbe priče D. D., da konopljo v rastočem stanju na takšni razdalji lahko zavoha le lovski pes, saj gre za laično oceno brez strokovne podlage, ki na presojo verodostojnosti izpovedb policistov zaradi pomanjkanja prepričljive utemeljitve ne more imeti nobenega vpliva. Prvostopenjska odločitev je zato v delu, ki se nanaša na zakonitost izdanih odredb za hišno preiskavo, pravilna in ima vso oporo v ugotovljenem dejanskem stanju.

7. Utemeljeno pa pritožnik problematizira odločitev prvostopenjskega sodišča o zakonitosti izvedbe hišne preiskave z dne 24. 7. 2013, ki je bila opravljena na podlagi odredbe za hišno preiskavo I Kpd 34604/2013 z dne 23. 7. 2013. Po presoji pritožbenega sodišča se namreč poraja dvom, ali sta bili pri opravljanju hišne preiskave ves čas dejansko navzoči dve polnoletni priči, kot to zahtevata četrti odstavek 36. člena Ustave RS in tretji odstavek 216. člena ZKP.

8. Sodišče prve stopnje je v tem delu predlog obrambe za izločitev pridobljenih dokazov zavrnilo z obrazložitvijo, da ravnanje policistov, ki z začetkom preiskave niso počakali do prihoda obeh prič, sicer ni bilo pravilno, da pa vseeno ni povzročilo nezakonitosti posameznega preiskovalnega dejanja. Po mnenju prvostopenjskega sodišča namreč iz izpovedbe solemnitetne priče D. D. ne izhaja, da morebiti pri posameznih preiskovalnih ravnanjih tekom hišne preiskave ni bil navzoč, temveč je izjavil, da je bila hišna preiskava opravljena korektno. Pritožbeno sodišče takšnemu naziranju po pregledu pregledu zapisnika o zaslišanju priče D. D. ne more pritrditi, saj je priča izpovedal, da je na kraj prišel, ko so policisti že preiskovali obtoženčevo hišo, vrt in okolico, kot to pravilno povzema pritožnik. Povsem jasno je tudi, da o korektnosti oprave hišne preiskave pred svojim prihodom na kraj ni mogel izpovedati.

9. Pritožnik utemeljeno opozarja na stališče Vrhovnega sodišča RS iz sodbe I Ips 13427/2012-123 z dne 12. 6. 2013, da je policija pri izvrševanju odredbe za hišno preiskavo dolžna zaradi zakonitosti izvedbe tega preiskovalnega dejanja zagotoviti prisotnost dveh polnoletnih oseb ob začetku preiskave. Iz obrazložitve citirane sodbe izhaja, da nobena določba ZKP policiji ob izvršitvi odredbe za hišno preiskavo ne dovoljuje predhodnega vizualnega pregleda prostorov brez navzočnosti dveh polnoletnih prič pred pričetkom preiskave. Če je tak pregled opravljen brez navzočnosti solemnitetnih prič, pa je začetek hišne preiskave in s tem hišna preiskava opravljena brez oseb, ki morajo biti navzoče pri preiskavi, kar ima za posledico, da se sodna odločba na tako pridobljene dokaze ne sme opirati (219. člen ZKP). Sodišče druge stopnje se strinja s pritožnikom, da navzočnost dveh prič ni potrebna le ob najdbi dokaznih predmetov, temveč morata biti priči navzoči ves čas dejanskega opravljanja hišne preiskave, torej vse od vizualnega pregleda prostorov dalje, ko se pričnejo opravljati preiskovalna dejanja odkrivanja sledov kaznivega dejanja oziroma predmetov, ki so pomembni za kazenski postopek.

10. Sodišče druge stopnje po preučitvi spisovnega gradiva ugotavlja, da nihče izmed policistov, ki so bili navzoči na kraju opravljanja hišne preiskave dne 24. 7. 2013, ni bil konkretno zaslišan o navzočnosti dveh prič pri opravi preiskave in o času njunega prihoda na kraj oprave hišne preiskave, niti o tej okoliščini ni bil zaslišan E. E. kot druga solemnitetna priča. Iz zapisnika o opravi hišne preiskave z dne 24. 7. 2013 je razvidno, da so policisti zasežene predmete našli tako v dnevni sobi, spalnici in kleti obtoženčeve hiše, kot tudi za hišo in na vrtu pod hišo, zato je za presojo zakonitosti s hišno preiskavo pridobljenih dokazov ključna ugotovitev, kdaj je priča D. D. dejansko prišel na kraj oprave hišne preiskave in ali so policisti do tedaj že opravili kakšno dejanje, ki bi pomenilo dejanski začetek hišne preiskave. O tem je v prosti izpovedbi povedal le D. D., sodišče prve stopnje pa nakazane problematike ni v celoti raziskalo in o tej okoliščini ni zaslišalo preostalih, ob hišni preiskavi navzočih oseb, zato je dejansko stanje v tem delu ostalo nepopolno ugotovljeno.

11. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi obtoženčevega zagovornika v delu, ki se nanaša na predlog za izločitev dokazov, pridobljenih na podlagi odredbe za hišno preiskavo I Kpd 34604/2013 z dne 23. 7. 2013, ugodilo in izpodbijani sklep v tem delu razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo v ponovno odločanje. Sodišče prve stopnje bo moralo dokazni postopek dopolniti z zaslišanjem policistov, ki so bili navzoči ob opravi hišne preiskave dne 24. 7. 2013, in ponovnim zaslišanjem priče E. E., ter raziskati, kdaj je priča D. D. dejansko prišel na kraj oprave hišne preiskave in ali so policisti do tedaj že opravili kakšno dejanje, ki bi pomenilo dejanski začetek hišne preiskave. Nato bo moralo ob upoštevanju pravnih stališč iz tega sklepa znova presoditi, ali so dokazi, pridobljeni s hišno preiskavo z dne 24. 7. 2013, zakoniti.

12. Glede na to, da je bila odredba za hišno preiskavo I Kpd 41187/2014 z dne 1. 10. 2014 izdana zakonito in pritožnik morebitnih kršitev v povezavi z njeno izvršitvijo ni uveljavljal, je sodišče druge stopnje po ugotovitvi, da je prvostopenjska odločitev o zavrnitvi zahteve za izločitev s to odredbo pridobljenih dokazov pravilna in zakonita, v preostalem pritožbo zagovornika obtoženega zavrnilo kot neutemeljeno (402. člen ZKP).