Jedro

Sklep o izvršbi je glede dajatvenega dela izreka glede stroškov postopka izvršilni naslov in ker iz tega sklepa izhaja, da se izvršilni stroški skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi plačajo upniku, je dolžnik navedene stroške dolžan plačati upnici.

V kolikor je prišlo do izplačila iz naslova brezplačne pravne pomoči, bo morala upnica povrniti morebitno razliko Republiki Sloveniji.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v delu glede odmere upničinih stroškov v višini 139,67 EUR v II. točki razveljavi in v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, v ostalem pa se pritožba zoper 10. točko sklepa zavrne in sklep v tem delu potrdi.

II. Dolžnik sam krije stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnika vložen zoper sklep o nadaljevanju izvršbe In 42/2014 z dne 21. 6. 2016 zavrnilo ter odmerilo upničine nadaljnje izvršilne stroške ugovornega postopka na 139,67 EUR, višji stroškovni zahtevek upnice pa je zavrnilo. Zoper tisti del sklepa, ki je za dolžnika neugoden, je dolžnik vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal višjemu sodišču, da pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da ugovoru dolžnika zoper sklep o nadaljevanju izvršbe ugodi z ustrezno stroškovno posledico ali pa zadevo razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v nov postopek z ustrezno stroškovno posledico. Dejstvo je, da je izvršilne stroške upnica prejela plačane s strani Službe za brezplačno pravno pomoč ter so sedaj ti stroški predmet razmerja med dolžnikom in Službo za brezplačno pravno pomočjo. Te stroške je očitno prejela plačane že predno je predlagala nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom. Zato ta postopek ne bi smel več teči. Tudi sicer pa glede na sklep o izvršbi z dne 20. 3. 2014 upnica od izvršilnih stroškov 124,83 ni upravičena do zakonskih zamudnih obresti, saj le-te v sklepu niso bile priznane. Sodišče se tudi ni opredelilo do dolžnikovega ugovora, da za predlagano nadaljevanje izvršbe z rubežem terjatve odškodnine ni pogojev, torej, da sploh ni mogoče poseči na odškodnino, katero je dolžnik prejel kot odškodnino iz delovnega razmerja. Zato tudi upnici ne gredo stroški odgovora na ugovor, saj je bila že poplačana.

2. Pritožba ni utemeljena.

3. V konkretnem primeru izvršilni postopek teče le še zaradi poravnave izvršilnih stroškov, ki so bili določeni v sklepu o izvršbi z dne 20. 3. 2014 oziroma morebitnih nadaljnjih izvršilnih stroškov. Iz točke I sklepa o izvršbi, ki je postal pravnomočen dne 18. 5. 2016, izhaja, da je glede izvršilnih stroškov dovoljena izvršba glede upničine denarne terjatve stroškov predloga za izvršbo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi dolžniku dalje do prenehanja in vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dneva od vročitve sklepa o stroških dolžniku do prenehanja obveznosti ter da se pod točko II sklepa o izvršbi stroški upnice odmerijo na 124,83 EUR. Iz sklepa o izvršbi tudi izhaja, da se denarna terjatev med drugim opravi z rubežem dolžnikove plače in rubežem vseh dolžnikovih denarnih sredstev z izplačilom upniku. Višje sodišče ugotavlja, da je sklep o izvršbi glede dajatvenega dela izreka glede stroškov postopka izvršilni naslov in ker iz tega sklepa izhaja, da se izvršilni stroški skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi plačajo upniku, velja načelo stroge formalne legalitete glede na 17. člen ZIZ, kar pomeni, da je dolžnik navedene stroške dolžan plačati upnici (in ne kateremu drugemu). Ker v izvršilnem postopku glede na 17. člen ZIZ velja načelo stroge formalne legalitete, vsakršne pritožbene navedbe, da je upnica že poplačana s strani Službe za brezplačno pravno pomoč ne morejo biti pravno relevantne. Pri tem višje sodišče še opozarja, da iz izvršilnega naslova namreč ne izhaja, da bi bil dolžnik dolžan plačati stroške Republiki Sloveniji, ampak jih mora plačati upnici (izvršilno sodišče torej ni upoštevalo 46. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči). V kolikor je že prišlo do izplačila iz naslova brezplačne pravne pomoči, bo morala upnica v skladu z 48. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči povrniti morebitno razliko Republiki Sloveniji. 48. člen Zakona o brezplačni pomoči namreč določa, da če je upravičenec do brezplačne pravne pomoči delno ali v celoti uspel v postopku in na podlagi pravnomočne odločbe sodišča pridobil premoženje oziroma dohodke, je dolžan povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko plačani iz naslova brezplačne pravne pomoči in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistih zneskov, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom tega zakona. Pritožbena trditev, da je upnica že dobila povrnjene stroške s strani RS, je zato v okviru tega pritožbenega podatka nerelevantna.

4. Glede na zgoraj povzeto vsebino odločitve sklepa o izvršbi tudi ne drži pritožbena trditev, da zakonske zamudne obresti v sklepu o izvršbi niso bile priznane.

5. Pritožnik še trdi, da ni prejel prilog odgovora na ugovor v celoti in sicer dopisa poslanega Službi za BPP z dne 26. 8. 2016 tako, da dolžnik ne ve, kaj je v tem dopisu upnica navedla. Pritožniku je pojasniti, da bi moral že v okviru postopka pred sodiščem prve stopnje po podpisu prejema odgovora na ugovor navesti, da ni prejel vseh prilog, da bi navedeno lahko uveljavljal sedaj v pritožbi. Tako pa se šteje, da je prejel tudi vse priloge. Sicer pa iz dopisa z dne 26. 8. 2016 (A6) ne izhaja nič drugega kot to, da Službi za brezplačno pravno pomoč pooblaščenka upnice pošilja dopis, ki ga je v izvršilnem postopku naslovila na odvetnika D. M., to pa je dopis z dne 25. 8. 2016, za katerega dolžnik ne trdi, da ga ne bi prejel. Zato tudi morebiten izostanek pošiljanja navedene priloge dolžniku na pravilnost odločitve sklepa sodišča prve stopnje ne more vplivati, pa tudi pravica do izjave ni kršena.

6. Pritožnik še trdi, da se sodišče ni opredelilo do dolžnikovega ugovora, da za predlagano nadaljevanje izvršbe z rubežem terjatve odškodnine, katero je prejel v okviru sklenjene sodne poravnave v postopku izredne odpovedi delovnega razmerja, ni pogojev, da bi bilo mogoče poseči na to terjatev. Gre za pravno nerelevantno dejstvo in nanj prvemu sodišču ni potrebno odgovarjati, kar je to tudi zapisalo v obrazložitvi (ko je zapisalo, da drugih pravnorelevantnih dejstev dolžnik ni navajal). Izpodbijani sklep torej ni obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ. Namreč tudi višje sodišče v Zakonu o izvršbi in zavarovanju ne najde nobenih razlogov, zakaj rubež terjatve odškodnine iz naslova izredne razveljavitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi ne bi bil dovoljen. Glede na navedeno je višje sodišče pritožbo zoper točko I sklepa zavrnilo in sklep v tem delu potrdilo (2. točka 365. lena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Pritožnik še izpodbija odločitev o nadaljnjih izvršilnih stroških ugovornega postopka v znesku 139,67 EUR. Navaja, da sodišče ni obrazložilo, zakaj bi bil odgovor na ugovor potreben za samo izvršbo. Drži pritožbena trditev, da je v tem delu sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče je tako v izreku kot v obrazložitvi upnici priznalo stroške za sestavo odgovora na ugovor v skupnem znesku 139,67 EUR, ne da bi navedlo razloge, zakaj so ti stroški potrebni za izvršbo. Peti odstavek 38. člena ZIZ namreč določa, da je dolžnik dolžan upniku povrniti tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Ker manjkajo torej razlogi o odločilnih dejstvih, je bilo potrebno pritožbi dolžnika zoper tisti del točke II, ko je sodišče prve stopnje odmerilo nadaljnje stroške upnice v znesku 139,67 EUR, ugoditi, sklep v tem delu razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. O stroških pritožbe je sodišče odločilo v skladu s četrtim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Ker je višje sodišče le delno ugodilo pritožbi in to le glede stranskih terjatev, to je stroškov postopka, glede odločitve o glavni stvari pa je pritožbo zavrnilo, je odločilo, da dolžnik sam krije stroške pritožbenega postopka ob smiselni uporabi 165. člena ZPP in 154. člena ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ.