Jedro

Pritožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da je predlagal dopustitev revizije. Izredno pravno sredstvo je po določbi 1. točke 71. člena ZIZ šele vložena revizija.

Ko pritožnik zatrjuje škodo v tem, da se bo moral iz nepremičnine, ki predstavlja njegov dom, izseliti in da nima kam, višje sodišče odgovarja, da pritožnik s takim pritožbenim razlogom ne more uspeti. Ko gre za odsotnost kakšnih odložnih razlogov iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, je dopustno izvršbo odložiti začasno samo, če za to obstojijo drugi posebno upravičeni razlogi (drugi odstavek citiranega člena). Dolžnik se je imel do sedaj že možnost iz nepremičnine izseliti oziroma povedano drugače, utemeljeno je pričakovanje, da si je po nastanku izvršilnega naslova prizadeval dobiti nastanitev oziroma vsaj začel ustrezen postopek, saj odlog izvršbe v nedogled ni dopusten. Na dolžniku je breme, da si v določenem razumnem času zagotovi nadomestno bivanje. Ne more biti namreč na upniku, da dolžniku zagotavlja nepremičnino za njegovo prebivanje, ko pa je z izvršilnim naslovom, ki je sodna odločba, dolžniku naloženo, da se iz nepremičnine izseli. Takšna razlaga pogojev za odlog bi v celoti izničila učinek sodne odločbe, ki je izvršilni naslov.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Pritožnik krije sam svoje pritožbene stroške, mora pa upniku v roku osmih dni od vročitve te odločbe povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 224,00 EUR, v primeru zamude z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku 8-dnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1) zavrnilo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi in sklep o izvršbi potrdilo, z izjemo stroškov predloga, ki jih je priznalo v višini 112,00 EUR, v preostanku pa stroškovno odločitev razveljavilo; (2) zavrnilo dolžnikov predlog za odlog izvršbe in (3) dolžniku naložilo, da mora upnici plačati stroške odgovora na ugovor in predlog za odlog v znesku 224,00 EUR s pripadki.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ni utemeljen pritožbeni razlog, da je podana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP. Ne drži, da je izpodbijani sklep popolnoma neobrazložen in da se ga ne da preizkusiti. Končno to izhaja tudi že iz same pritožbe, saj se pritožnik v pritožbi izrecno opredeljuje do posameznih razlogov sodišča prve stopnje. Pravilnost teh razlogov je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.

6. Ugovorni razlogi, ki se nanašajo na pravico dolžnika, da biva v nepremičnini, niso bili pravno pomembni. S temi razlogi bi moral prepričati pravdno in ne izvršilno sodišče, saj zadevajo pravilnost in zakonitost sodbe, ki je izvršilni naslov. Razlogi, ki se nanašajo na prekarij, niso zatrjevani v času, ko bi bili pomembni v smislu 8. točke 55. člena ZIZ. Višje sodišče se zato do pravilnosti argumentov sodišča prve stopnje oziroma pritožbenih razlogov, ki se nanašajo na prekarij, ne bo niti opredeljevalo. Dolžniku je z izvršilnim naslovom, to je s sodbo Okrajnega sodišča v Sevnici P 14/2017 z dne 8. 1. 2019, ki je postala pravnomočna z odločitvijo višjega sodišča (sklep I Cp 738/2019 z dne 10. 7. 2019), naloženo, da se izseli iz nepremičnine. Točno tako je sodišče predlagano izvršbo tudi dovolilo. Da bi dolžnik sodbo spoštoval in jo prostovoljno sam izpolnil, ni in ne zatrjuje.

7. Kot pravilno opozarja upnik v odgovoru na pritožbo, predstavlja trditev, da je dolžnik 12. 5. 2020 našel napisano izjavo upnice z dne 3. 3. 2001, iz katere med drugim izhaja, da le-ta nepreklicno izjavlja, da dolžnik živi na naslovu Cesta 9/a, T., lahko uporablja zemljišče, sadi sadno drevje, obdeluje vrt in uporablja gozdne površine za drva do svoje smrti, in da je iz tega razloga sedaj predlagal obnovo postopka, nedovoljeno pritožbeno novoto (prvi odstavek 337. člena ZPP), ki je poleg tega tudi nepomembna v izvršilnem postopku. Glede na časovno umeščenost ugovarjanega dejstva in uveljavljanega dokaza bo moral pritožnik s tem prepričati pravdno sodišče. 8. Utemeljeno pričakovanje, da bo pritožnik s sedaj vloženo obnovo postopka uspel, ne more vplivati na odločitev višjega sodišča. Tudi glede zavrnjenega predloga za odlog izvršbe ne. Glede slednjega ta trditev (vložen predlog za obnovo) tudi predstavlja objektivno novoto, zato za višje sodišče ni upoštevna.

9. Pritožnik je predlog za odlog izvršbe temeljil na vloženem predlogu za dopustitev revizije zoper odločbo višjega sodišča v nepravdnem postopku.

10. Sodišče prve stopnje je predlog za odlog pravilno zavrnilo, vendar iz naslednjih razlogov. Po 1. točki 71. člena ZIZ je dopustno odložiti izvršbo, ko dolžnik vloži izredno pravno sredstvo. Pritožnik je v postopku pred sodiščem prve stopnje zatrjeval, da je predlagal dopustitev revizije. Izredno pravno sredstvo je po določbi 1. točke 71. člena ZIZ šele vložena revizija (primerjaj VSC sklep II Ip 31/2018). Pritožnik ne zatrjuje, da bi Vrhovno sodišče revizijo dopustilo, kaj šele, da bi jo tudi vložil. 11. V kolikor je pritožnik zatrjeval škodo v tem, da se bo moral iz nepremičnine, ki predstavlja njegov dom, izseliti in da nima kam, višje sodišče odgovarja, da pritožnik s takim pritožbenim razlogom ne more uspeti. Ko gre za odsotnost kakšnih odložnih razlogov iz prvega odstavka 71. člena ZIZ, je dopustno izvršbo odložiti začasno samo, če za to obstojijo drugi posebno upravičeni razlogi (drugi odstavek citiranega člena). Višje sodišče poudarja, da je sodišče prve stopnje izvršilni naslov izdalo že v januarju leta 2019, višje sodišče je odločitev potrdilo 10. 7. 2019. Dolžnik se je imel do sedaj že možnost iz nepremičnine izseliti oziroma povedano drugače, utemeljeno je pričakovanje, da si je po nastanku izvršilnega naslova prizadeval dobiti nastanitev oziroma vsaj začel ustrezen postopek, saj odlog izvršbe v nedogled ni dopusten. Na dolžniku je breme, da si v določenem razumnem času zagotovi nadomestno bivanje (prim. odločbo Ustavnega sodišča, Up-474/20-10 z dne 15. 6. 2020). Ne more biti namreč na upniku, da dolžniku zagotavlja nepremičnino za njegovo prebivanje, ko pa je z izvršilnim naslovom, ki je sodna odločba, dolžniku naloženo, da se iz nepremičnine izseli. Takšna razlaga pogojev za odlog bi v celoti izničila učinek sodne odločbe, ki je izvršilni naslov. Pritožnik niti ne zatrjuje, da bi si zadevno problematiko urejal, sama škoda, ki je neposredna posledica prisilne izpolnitve tistega, česar dolžnik ne želi sam storiti, pa ni pravno upošteven razlog (posebno upravičen razlog) za odlog izvršbe (prim. odločbo Ustavnega sodišča, U-I-171/16 in Up-793/16 z dne 11. 7. 2019).

12. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Ker tudi niso podani pritožbeni razlogi, na katere je višje sodišče pazilo po uradni dolžnosti na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP, je višje sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

13. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (šesti odstavek 38. člena ZIZ), mora pa na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ upniku povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki so odmerjeni po priglašenem stroškovniku.