Jedro

Sodišče ni pravna oseba in zato tudi ne stranka postopka. Stranka postopka je RS. Če ni posebnih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost sodišča, ni razloga za prenos pristojnosti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je po neuspelem ugovoru tretje v izvršilnem postopku, vložila tožbo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe. Tožbo je naperila zoper toženo stranko, ki je v naslovu poimenovana sledeče: „Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22, 3000 Celje – Republika Slovenija, Gregorčičeva ulica 20, 1000 Ljubljana, MŠ: 5854814000“.

2. Okrožno sodišče v Celju je Vrhovnemu sodišču poslalo predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Vlaga ga sodišče samo in navaja: „Predlagam, da se zaradi zagotavljanja videza objektivne nepristranskosti sodišča in izključitve dvoma, ki bi omajalo zaupanje strank v odločanje, za sojenje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče“. Uvodoma pojasnjuje, da je Okrožno sodišče v Celju, ki je stvarno in krajevno pristojno za odločanje, hkrati tudi tožena stranka.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP).

5. Obstoj drugih tehtnih razlogov se v sodni praksi največkrat kaže kot obstoj okoliščin, ki bi pri zunanjem opazovalcu lahko vzbudile dvom v nepristranskost sodišča. Če bi držalo, kar navaja predložitveno sodišče, da je namreč razpravljajoče sodišče samo tudi stranka postopka, bi bil ta pogoj izpolnjen. Vendar sodišče po Zakonu o sodiščih seveda ni opredeljeno kot pravna oseba. Na sodiščih sodniki izvajajo sodno oblast kot predstavniki ene izmed treh vej državne oblasti (drugi odstavek 3. člena Ustave). Ko gre torej za premoženjski spor med fizično osebo in javnopravnim subjektom, ki je v dodatku označen kot eno izmed sodišč v Republiki Sloveniji, gre torej v resnici za premoženjski spor med fizično osebo in Republiko Slovenijo kot pravno osebo. Iz tega sledi, da predpostavka, na katero se opira predlog Okrožnega sodišča v Celju, da je namreč razpravljajoče sodišče samo stranka postopka, ne drži. Okrožno sodišče v Celju je v tem postopku stranka ravno toliko, kot je stranka katerokoli sodišče v državi.

6. Kakšnih drugih okoliščin, ki bi vzbujale dvom v nepristranskost Okrožnega sodišča v Celju, v predlogu ni navedenih. Takšna okoliščina je na primer podana v primerih, ko stranka pred sodiščem uveljavlja odškodninsko odgovornost države za ravnanje sodišča. Tudi tedaj na toženi strani nastopa država, vendar je v takšnem primeru podan razlog za prenos pristojnosti, ker bi moralo sodišče v okviru sodnega postopka presojati dejanja svojih lastnih sodnikov v okviru delovanja tega sodišča. 7. Ker torej predpostavka iz predloga za prenos pristojnosti, da je tožena stranka sodišče samo, ne drži, hkrati pa Okrožno sodišče v Celju ne navaja nobenih drugih okoliščin, ki bi pri zunanjem opazovalcu lahko vzbudile dvom v nepristranskost sodišča, pogoji za prenos pristojnosti iz 67. člena ZPP niso podani. Predlog je zato Vrhovno sodišče zavrnilo.