Up-592/03 - 6

18. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A., B. B. in C. C., vseh iz Ž., na seji senata dne 28. septembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A., B. B. in C. C. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 663/99 z dne 10. 6. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Vrhovno sodišče je z izpodbijano sodbo spremenilo sodbo Upravnega sodišča tako, da je zavrnilo tožbo pritožnikov zoper odločitev upravnega organa o odobritvi programa lastninskega preoblikovanja podjetja Č. Ugotovilo je, da je Upravno sodišče svojo odločitev oprlo na zmotno presojo listin, ki so v upravnih spisih, saj naj bi bilo iz podatkov v upravnih spisih razvidno, da je podjetje Č. iz programa lastninskega preoblikovanja izločilo parcele glede na vsebino zahteve za denacionalizacijo in izdane začasne odredbe. Glede parcel, za katere še ni bilo odločeno o predlogu za izdajo začasne odredbe, pa je Vrhovno sodišče pojasnilo, da se ti predlogi po določbi 48. člena Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Sklada Republike Slovenije za razvoj (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - v nadaljevanju ZZLPPO) pri izvedbi privatizacije upoštevajo na način, ki ga določa ZZLPPO.

2.Ustavni pritožniki menijo, da so jim bile s takšno sodbo kršene pravice iz 22. in 33. člena Ustave. Navajajo, da je ves postopek privatizacije tekel brez njihove vednosti, tako da jim ni bila dana možnost sodelovanja ali vplivanja na potek tega postopka. Tako naj bi bilo iz programa lastninskega preoblikovanja razvidno, da je podjetje oblikovalo rezervo, s katero naj bi zmanjšalo vrednost družbenega kapitala, s tem pa naj bi se zmanjšal tudi njihov delež. Sklicujejo se na odločbo Ustavnega sodišča št. Up-112/97 z dne 16. 10. 1997 (Uradni list RS, št. 67/97 in OdlUS VI, 192), s katero naj bi Ustavno sodišče odločilo o enakem primeru.

B.

3.Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v upravnem sporu, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri ugotovitvi dejanskega stanja in pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Pritožniki sicer zatrjujejo kršitev človekovih pravic iz 22. in 33. člena Ustave, vendar jih z navedbami v ustavni pritožbi ne izkažejo.

4.Očitka, da jim Agencija ni priznala položaja stranke v postopku, Ustavno sodišče ne more presojati, ker pritožniki niso izkazali procesne predpostavke izčrpanja pravnih sredstev. Pritožniki namreč ne navajajo, da so v tožbi zoper odločbo Ministrstva ta očitek uveljavljali, to tudi ne izhaja iz priložene sodbe Vrhovnega sodišča. Zahteva po izčrpanju pravnih sredstev iz prvega odstavka 51. člena ZUstS pa ne pomeni samo formalnega izčrpanja pravnih sredstev (to je vložitev pravnega sredstva), temveč pomeni tudi materialno izčrpanje (to je vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic v že vloženih pravnih sredstvih).

5.Za utemeljitev ustavne pritožbe ne zadošča niti zatrjevanje pritožnikov, da je Ustavno sodišče v zadevi št. Up-112/97 odločalo o enakem primeru kot je njihov. Pritožniki namreč enakosti primerov niso izkazali. V navedeni zadevi sta pritožnika izkazala, da lastninski delež (tj. delež na kapitalu pravne osebe), ki bi ga dobila na podlagi izpodbijane odločbe Agencije, ne ustreza vrednosti odvzetega premoženja, ki jim je bila priznana s pravnomočno odločbo v postopku denacionalizacije. V obravnavanem primeru pritožniki sicer zatrjujejo, da naj bi se njihov delež na kapitalu zmanjšal zaradi oblikovanja rezerve, vendar ne pojasnijo, iz česa naj bi izhajalo, da so v postopku denacionalizacije zahtevali vrnitev podržavljenega premoženja v obliki delnic oziroma deležev na kapitalu pravne osebe. Tako iz navedb v ustavni pritožbi kot iz obrazložitve izpodbijane sodbe pa je razvidno, da so pritožniki z vložitvijo predloga za izdajo začasne odredbe predlagali izločitev nepremičnin, ne pa predloga za zavarovanje lastninskega deleža.

6.Drugih očitkov, s katerimi bi utemeljevali, da odobritev lastninskega preoblikovanja podjetja posega v njihov položaj denacionalizacijskih upravičencev, pritožniki ne zatrjujejo.

Zgolj dejstvo, da z izpodbijano odločitvijo ne soglašajo, pa ne zadošča za utemeljitev ustavne pritožbe.

7.Ker z izpodbijano sodbo očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjujejo pritožniki, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan