Jedro

Kmečka lopa, za gradnjo katere v skladu s Pravilnikom o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči ni treba pridobiti gradbenega dovoljenja, ima tlorisno površino do 30 m2. Ker je tlorisna površina predmetnega objekta nesporno 40,56 m2, so tožbeni ugovoru neutemeljeni, izpodbijana odločba pa izdana skladno z določbami 152. člena ZGO-1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Inšpektorat RS za promet, energetiko in prostor, Območna enota Koper - Nova Gorica je z izpodbijano odločbo tožeči stranki naložil, da po vročitvi odločbe ustavi gradnjo gospodarskega objekta tlorisne velikosti cca 1,80m x 1,20m + 6,10m x 3,0m + 3,80m x 4,50m + 2,00m x 1,50m z nadstreškom ob južni fasadi trapezne oblike tlorisne velikosti cca 5,6m x (4,50 + 2,00)/2m na parceli številka 4822 k.o. A. (1. točka izreka). V točki 2. izreka pa je odločil, da mora inšpekcijska zavezanka iz 1. točke izreka (tožeča stranka) v 30-ih dneh po vročitvi odločbe odstraniti objekt iz 1. točke izreka ter vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje na svoje stroške.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bilo med inšpekcijskim ogledom dne 13. 3. 2012 ugotovljeno, da je na zahodni polovici parcel številka 4822 k.o. A. v gradnji pritlični gospodarski objekt s tlorisom, kot je naveden v izreku izpodbijane odločbe. Ugotovljeno je bilo tudi, da je lastnica parcele številka 4822 k.o. A. tožeča stranka, ki je izjavila da je investitorka gradnje in lastnica obravnavanega gospodarskega objekta. Z gradnjo je pričela ob soglasju Občine Izola leta 2007, po porušitvi starega kamnitega zidu na meji z občinsko cesto ... Ugotovljeno je bilo, da se je gradnja objekta pričela brez gradbenega dovoljenja, ki ni potrebno pod določenimi pogoji, le pri gradnji enostavnih objektov. Med navedene objekte pa obravnavani objekt na kmetijskem zemljišču, v skladu z Uredbo o vrstah objektov glede na zahtevnost, ni mogoče uvrstiti. Ob povedanem je odločitev navedena v izreku izpodbijane odločbe utemeljena s 152. členom Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki določa, da v primeru nelegalne gradnje gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna.

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor je z odločbo številka 0612-20/2013/2 (06421124) z dne 19. 3. 2013 zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijano odločbo.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je sporni objekt namenjen kmetijstvu, torej gre za kmečko lopo. Navaja še, da je del stene te lope hkrati oporna konstrukcija vkopane brežine v višini 3m, kar pomeni, da je del objekta škarpa oziroma podporni zid občinski cesti ... Navedeni oporni zid se je namreč v letu 2007 zrušil, zato se je odločila, da ga sanira in ga uporabi kot steno kmečke lope. V nadaljevanju navaja, da je lopo pričela graditi po prej veljavnem Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, ob pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in s pripadajočimi zemljišči, po katerem je kmečka lopa lahko obsegala tlorisno površino do 30m in višino 3m.

Inšpekcijski organ je ob ogledu napačno upošteval kot del kmečke lope tudi podporni zid občinske ceste. Za gradnjo navedenega zidu je pridobila soglasje Občine Izola in sicer v obsegu, da se hkrati s podpornim zidom gradi tudi kot element tega zidu, objekt na parceli 4822 k.o. A. Pa tudi sicer meni, da bi bilo treba obravnavati ločeno, gradnjo kmečke lope in gradnjo podpornega zidu. Gre namreč za dve popolnoma različni gradnji še zlasti, ker je kmečka lopa grajena v skladu s tedaj veljavnim Pravilnikom, ki je določal, da se kmečka lopa, v tlorisni površini do 30m in višini ter razponov nosilnih delov do 3m, šteje kot enostavni objekt, za katerega ni treba gradbeno dovoljenje.

Ob upoštevanju vsega navedenega predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje ter ji naloži plačilo stroškov tega postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi z dne 28. 6. 2013 navaja, da ji je Upravna enota Izola zavrnila njeno vlogo za pridobitev gradbenega dovoljenja za isti objekt kot je naveden v izpodbijani odločbi z utemeljitvijo, da gre za enostavni objekt za katerega ni potrebno pridobiti gradbenega dovoljenja.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podana pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Zakon o graditvi objektov, ki je veljal v času gradnje spornega objekta je v prvem odstavku 3. člena določal, da se gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja in odstranitev objekta lahko začne na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja oziroma po določbah drugega odstavka istega člena na lastno odgovornost investitorja tudi po dokončnosti gradbenega dovoljenja. Za enostavni objekt pa v skladu z določbami tretjega odstavka istega člena, gradbeno dovoljenje ni potrebno, če investitor pred začetkom gradnje pridobi lokacijsko informacijo, iz katere izhaja, da je takšna gradnja v skladu z izvedbenim prostorskim aktom in če je njegova velikost, način gradnje in raba ter odmik od meje sosednjih zemljišč v skladu s predpisom iz drugega odstavka 8. člena ZGO-1. V Pravilniku o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektih, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči (Uradni list RS št. 114/2003 in 130/2004, v nadaljevanju Pravilnik), je določeno, da je enostavni objekt lahko grajen brez gradbenega dovoljenja, če ima investitor na zemljišču na katerem naj bi se takšen objekt zgradil, lastninsko ali kakšno drugo stvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogoča gradnjo na takšnem zemljišču in če so pri takšnem objektu glede na vrsto, v katero je v skladu s tem Pravilnikom uvrščen, izpolnjeni pogoji glede njegove velikosti in načina gradnje ter rabe, izpolnjenje zahteve, ki glede načina gradnje in odmika od posameznih zemljišč določa 20. člen Pravilnika ter, da so pri njegovi gradnji izpolnjeni lokacijski pogoji, ki jih glede dopustnosti, oblikovanja in postavitve objektov, določa izvedbeni prostorski akt. Sodišče ugotavlja, da v konkretni zadevi niso izpolnjeni pogoji o velikosti objekta, ki jih določa 19. člen Pravilnika. Gre namreč za kmečko lopo (kar med strankama ni sporno), ki je po 10. točki prvega odstavka 8. člena Pravilnika manjša pritlična stavba, katere streha je hkrati strop nad prostorom, ki je namenjena za shranjevanje kmetijske mehanizacije, če je njena tlorisna površina do 30m2, višina, merjeno od terena do kapi in razpon nosilnih delov pa do 3m. Iz izpodbijane odločbe in priloženih upravnih spisov pa nesporno izhaja, da je tlorisna površina spornega objekta 40,56m2. Ob upoštevanju navedenega bi si torej moral investitor (tožeča stranka) pred pričetkov gradnje pridobiti gradbeno dovoljenje. Ker tega ni storila gre za nelegalno gradnjo, za katero se izreče inšpekcijski ukrep po 152. členu ZGO-1. Ob navedeni ugotoviti, da znaša tlorisna površina spornega objekta 40,56m2, namesto največ 30m2, sodišče ni presojalo tožbenega ugovora, da bi moral upravni organ prve stopnje ločeno obravnavati podporni zid ki je del kmečke lope, saj to ne bi imelo za posledico zmanjšanja tlorisne površine objekta na 30m2 kot to določa točka 10. prvega odstavka 8. člena Pravilnika.

Kljub temu, da odloča o pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega upravnega akta, glede na dejansko stanje in takrat veljavne zakone in podzakonske predpise v zvezi s pripravljalno vlogo tožeče stranke z dne 28. 6. 2013 v kateri navaja, da je Upravna enota Izola zavrnila vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja za sporni objekt, ker gre za enostavni objekt, pa sodišče ugotavlja, da iz priložene zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo nezahtevnega objekta na parceli številka 4822 k.o. A. izhaja, da gre za objekt nameščen v vkopnini pravokotnega tlorisa 10m x 3m, pokrit z zemljo, in bo vidna samo prednja fasada, kot element podpornega zidu. Iz opisanega izhaja, da ne gre za isti objekt za katerega je bila izdana izpodbijana odločba.

Glede na vse povedano je sodišče tožbo tožeče stranke, skladno s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena.

K točki II. izreka: Ker je sodišče tožbo zavrnilo, v skladu s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.