Jedro

Izvedencu bi bilo za podano izvedensko mnenje mogoče odreči plačilo, če ne bi odgovoril na vprašanja, ki mu jih je postavilo sodišče ali če bi šlo za očitno neskrbno in nestrokovno izdelano mnenje. Pritožba ne opredeli, zakaj naj bi bile strokovne metode, ki jih je uporabil izvedenec, v nasprotju s pravili stroke.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se v I. točki izreka znesek 658,30 EUR nadomesti zneskom 605,4 EUR, v II. točki izreka znesek 58,26 EUR nadomesti z zneskom 53,58 EUR, znesek 3,49 EUR pa z zneskom 3,2 EUR, v III. točki izreka znesek 720,05 EUR nadomesti z zneskom 662,18 EUR in v IV. točki izreka znesek 53,17 EUR nadomesti z zneskom 110,97 EUR.

II. Sicer se pritožba zavrne in se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sodnemu izvedencu gradbene stroke A. B. za opravljeno izvedensko delo priznalo nagrado in stroške v znesku 658,30 EUR (I. točka izreka), obračunalo 8,85 odstotni prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v znesku 58,26 EUR in 0,53 odstotni prispevek za zdravstvo v znesku 3,49 EUR (II. točka izreka), naložilo v izplačilo skupno znesek 720,05 EUR (III. točka izreka) in zavrnilo predlog izvedenca za plačilo izvedenine v znesku 53,17 EUR (IV. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj zaradi napačne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in meritorno odloči o zadevi, vključno s pritožbenimi stroški. Nasprotuje priznanju in plačilu kakršnihkoli stroškov za izdelavo pisnega mnenja, ker meni, da je cenilec kršil prvi in drugi odstavek (pravilno člen) Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (v nadaljevanju Pravilnik). Iz cenitve in predlagateljevih pripomb na izvedensko mnenje z dne 8. 11. 2016 je razvidna nepreglednost elaborata, uporaba neveljavnih standardov in predpisov, nedosledna in nepopolna uporaba metode ocenjevanja vrednosti in nerazkritje virov pomembnih podatkov. Cenilec pri izdelavi cenitve ni ravnal vestno ter skladno s pravili stroke. Predlagatelj je proučil in preveril cenilčeve navedbe ter odkril veliko nedoslednosti ter napak. Rok za predložitev izvedenskega mnenja je cenilec prekoračil za 7 dni, ne da bi o tem predhodno obvestil sodišče, kar bi bil dolžan. Ni dopustno, da izvedenec dobi nagrado za nekvalitetno opravljeno delo, kasneje pa še nagrado za dopolnitev izvedenskega mnenja, ko mora napake odpraviti ali dopolniti svojo pomanjkljivo storitev. Cenilec se ni indentificiral kot cenilec, kar bi bil dolžan v skladu s 5. točko 14. člena Pravilnika. Sklep v pretežni meri sledi cenilčevi opredelitvi posameznih postavk obračunane nagrade za njegovo delo. Pri študiju spisa (sklep prizna 92,00 EUR) se upoštevajo tudi priloge, zato sklep neupravičeno prizna še dodatnih 92,00 EUR za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Cenilec ni pojasnil okoliščin, na podlagi katerih naj bi zbral in proučil obsežno dodatno dokumentacijo, glede na priznanih 92,00 EUR za od 100 do 200 strani dodatne dokumentacije. Izvedenec tudi ni pojasnil okoliščin, na podlagi katerih je opredelil zahtevnost opravljene cenitve. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bila predmet cenitve povprečna stanovanjska hiša z manjšim pomožnim objektom, kar ne daje podlage za zaključek, da bi bila taka cenitev zahtevna.

3. Izvedenec je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev. Pojasnil je, da se je na ogledu strankam predstavil, identifikacije z izkaznico pa stranki nista zahtevali. Pri izdelavi izvida in mnenja je prikazal vhodne podatke in načine ocenjevanja vrednosti (način tržnih primerjav in nabavno vrednostni način). Ocenjuje, da je prikazano zadostno število uporabljenih načinov ocenjevanja vrednosti nepremičnine in podatkov in je končna vrednost verodostojno ocenjena.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Sodni izvedenec, ki opravi s sklepom sodišča določeno nalogo, ima pravico do nagrade za svoje delo in povrnitve stroškov v zvezi z delom na podlagi 249. člena ZPP. Upravičenje izvedenca do plačila je odvisno od vprašanja, ali je opravil nalogo, ki jo je določilo sodišče in ali je podano mnenje skladno s pravili znanosti in stroke. Izvedencu je mogoče odreči plačilo, v kolikor ne odgovori na (v sklepu o postavitvi) postavljena vprašanja oziroma v primeru, da očitno neskrbno oziroma nestrokovno izdela mnenje,(1) za kar v obravnavanem primeru ne gre.

6. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje, potem ko je razrešilo prvotno postavljenega sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke A. A., postavilo sodnega izvedenca in cenilca gradbene stroke univ. dipl. ing. B. B., ki mu je naložilo, da oceni vrednost nepremičnin parc. št. 1506/0 in 1507/0, obe k. o. X. Izvedenec je, kot je razvidno iz izvedenskega mnenja z dne 10. 10. 2016 (list. št. 126 do 153) izdelal obsežno izvedensko mnenje, v katerem je, potem ko je izdelal opis ocenjevanih nepremičnin, njihovo vrednost ocenil na nabavno vrednostni način in način tržnih primerjav. Pritožba kot razlog za odklanjanje plačila izvedenca navaja, da gre za neskrbno izdelano mnenje, ki je v nasprotju s pravili stroke, pri čemer nekonkretizirano trdi, da gre za površno, pomanjkljivo, nedosledno, nenatančno, neobjektivno in popolnoma v nasprotju s pravili stroke izdelano mnenje. Pritožba ne opredeli, zakaj naj bi bile uporabljene metode v nasprotju s pravili stroke. Zgolj pavšalne navedbe, da iz cenitve in predlagateljevih pripomb izhaja nepreglednost elaborata, uporaba neveljavnih standardov in predpisov, nedosledna in nepopolna uporaba metode ocenjevanja vrednosti in nerazkritje virov pomembnih podatkov, ne predstavljajo konkretiziranih očitkov. Sklicevanje pritožbe na cenitev in na pripombe z dne 8. 11. 2016 nanjo, ne ustreza standardu obrazloženosti pritožbe, še zlasti, ker gre za obsežne pripombe (17 strani). Utemeljenost pripomb se bo, ko bo izvedencu dana možnost, da se do njih opredeli,(2) preizkušala v dokaznem postopku. Pritožbeno sodišče v okviru pritožbenega preizkusa pravilnosti odločitve o priznanju nagrade (in stroškov) izvedencu vsebinsko ne presoja niti izvedenskega mnenja niti pripomb nanj. Nestrinjanje z izvedenskim mnenjem po utrjeni sodni praksi ne predstavlja razloga za odklonitev plačila izvedencu za opravljeno delo. Brez podlage so pritožbene trditve, da bi v primeru „nekvalitetno“ opravljenega dela izvedenec za odpravo napak in pomanjkljivih storitev dobil plačilo še enkrat. Izvedenec je do dodatnega plačila za izvedensko mnenje opravičen le pod pogoji 51. člena Pravilnika, po katerem izvedencu dodatno plačilo pripada, kadar mora odgovoriti na dodatna vprašanja, ki jih sodišče še ni terjalo od njega.

7. Glede pritožbenih trditev o prekoračitvi roka za izdelavo izvedenskega mnenja (potrditvi pritožbe za 7 dni), ki po pritožbeni trditvi predstavljajo kršitev 2. člena Pravilnika, pritožba ne trdi, še manj dokaže, kako naj bi to vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve. Enako velja glede trditev, da se izvedenec ni identificiral kot sodni cenilec. Kot pojasni izvedenec v odgovoru na pritožbo, se je predstavil, nobena od strank pa identifikacije ni zahtevala. Sicer pa pritožba ne trdi, da bi mnenje izdelal izvedenec, ki ne bi bil ustrezne stroke.

8. Odmero stroškov izvedenca ureja Pravilnik, ki ga upošteva sklep, ob kritični presoji priglašenega stroškovnika sodnega izvedenca. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da izvedencu ne pripada nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije (49. člen Pravilnika), ker mu je že bila priznana nagrada za študij spisa, pri katerem so upoštevane tudi priloge spisa (48. člen Pravilnika). Gre namreč za različna opravila. Iz priglašenega stroškovnika izvedenca je razvidno, katero dodatno dokumentacijo, ki jo je v izvedenskem mnenju uporabil, je potreboval. Pritrditi pa je pritožbi, da ni izkazano, niti v stroškovniku niti v izvedenskem mnenju, koliko dodatne dokumentacije je izvedenec zbral in proučil. Izpodbijani sklep izvedencu (namesto priglašenih 138,00 EUR) prisodi 92,00 EUR, kar na podlagi 2. točke prvega odstavka 49. člena Pravilnika ustreza od 100 do 200 stranem dodatne dokumentacije. Slednje, kot že rečeno, ni razvidno, zato pritožbeno sodišče ocenjuje, da je upravičen le do 46,00 EUR, kar na podlagi 1. točke prvega odstavka 49. člena Pravilnika ustreza do 100 strani dodatne dokumentacije. Pritožbene trditve pa ne vzbujajo dvoma v pravilnost ocene izpodbijanega sklepa, ki sledi izvedencu, da gre za zahtevno mnenje. Priznanju nagrade (in stroškov) na podlagi drugih določb Pravilnika pa pritožba konkretizirano ne nasprotuje.

9. Po navedenem je zato pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in znižalo priznano nagrado za zbiranje dodatne dokumentacije na 46,00 EUR in posledično materialne stroške na 78,9 EUR ter temu ustrezno spremenilo višino prisojenih zneskov v izpodbijanem sklepu in sicer je v I. točki izreka znesek 658,30 EUR nadomestilo z zneskom 605,4 EUR, v II. točki izreka znesek 58,26 EUR nadomestilo z zneskom 53,58 EUR in znesek 3,49 EUR z zneskom 3,2 EUR, v III. točki izreka znesek 720,05 EUR nadomestilo z zneskom 662,00 EUR in v IV. točki izreka znesek 53,17 EUR nadomestilo z zneskom 110,97 EUR (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, v zvezi s 3.točko 365. člena ZPP). Sicer je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu, potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člen ZPP).

10. Pritožbeno sodišče je odločitev o priglašenih pritožbenih stroških pridržalo sodišču prve stopnje. Sklep o odmeri in plačilu izvedenine ni končni sklep. Tožnikovi pritožbeni stroški so del pravdnih stroškov, pravica do njihovega povračila pa je odvisna od končnega izida pravde (šesti odstavek 163. člena ZPP).

Op. št. (1): Tako VSL sklep I Cp 2819/2016 z dne 25. 11. 2016. Op. št. (2): Iz podatkov spisa ni razvidno, da bi mu že bile vročene.