Jedro

Pri ravnanju strank v postopku se pričakuje in zahteva neka povprečna in osnovna skrbnost. To pa vključuje tudi, da stranke sodne pošiljke pregledajo in se na morebitne pozive tudi odzovejo. Ravno temu so namenjena tudi opozorila na sodnih pozivih. Upnik sam priznava, da je bil v sodni pošiljki tudi poziv sodišča z dne 14. 7. 2022 za odgovor na ugovor tretjega z ustreznim opozorilom na posledice, hkrati pa navaja, da je bila pošiljka obsežna in da je zato ob prejemu ni v celoti pregledal. Povprečno skrbno ravnanje stranke v takem primeru vključuje pričakovanje, da bo stranka sodno pošiljko odprla, pregledala in prebrala ter potem tudi ustrezno reagirala. Nikakor ni mogoče slediti pritožbi, da je bila zaradi obsežnosti listinske dokumentacije, ki mu je bila poslana, upniku odvzeta pravica do izjave. To ne drži – upnika je namreč sodišče pozvalo, da odgovori na ugovor in ga tudi opozorilo, kako bo postopalo, če na ugovor ne bo odgovoril. Da upnik ni pregledal dokumentacije, pa ni v sferi sodišča, ampak je bila takšna njegova odločitev, ki ne more predstavljati opravičljivega razloga za to, da upnik v zakonskem roku ni odgovoril na ugovor tretjega in da je to storil šele hkrati z obravnavano pritožbo.

Iz sklepa Ustavnega sodišča RS, Up-522/09, na katerega se sklicuje pritožnik, res izhaja, da se pogoj (ne)krivde za zamudo roka ali naroka presoja po subjektivnih okoliščinah zamudnika in da je zato treba ugotoviti, kakšne so osebne lastnosti in okoliščine na njegovi strani, in šele nato presoditi, ali mu je glede na to mogoče očitati, da je zakrivil zamudo.

Glede na konkretno ugotovljene okoliščine tega primera (glede na okoliščine zamudnika, kot tudi upoštevaje okoliščine vročanja sodne pošiljke) je vzrok za zamudo (nevložitev) ugovora v sferi pritožnika. Iz ravnanja upnika izhaja, da ne gre za prava neuko stranko, ki v sodnih postopkih nastopa sam, brez pooblaščenca in v njih vlaga obrazložena pisanja. Od takšne stranke se pričakuje skrbno ravnanje pri pregledu sodne pošiljke, na ta način pa bi upnik že ob vročitvi sodne pošiljke gotovo opazil poziv na odgovor na ugovor tretjega in ne šele takrat, ko mu je bil vročen sklep, s katerim je bilo ugodeno ugovoru tretjega. Vzrok bo upravičen, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo. Po nobenem kriteriju ravnanja upnika ni mogoče šteti za naključje, ki se mu je pripetilo, prav tako pa (iz že pojasnjenega razloga) ni mogoče šteti, da vzroka ni upnik zakrivil sam. Opravičljivo zamudo mora povzročiti dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvidevati niti preprečiti, tak dogodek pa mora biti tudi nepričakovan, kar pomeni nenaden in nepredvidljiv.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

II. Upnik je dolžan tretjemu, A. k. o., v 8 dneh povrniti stroške odgovora na pritožbo 447,98 EUR, če zamudi s plačilom, od devetega dne dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) ugodilo ugovoru tretjega A., k. o., z dne 18. 5. 2021 in razveljavilo sklep o izvršbi v delu, v katerem je bila dovoljena izvršba na ustanoviteljski delež dolžnika v A. k. o., in v tem delu izvršbo ustavilo ter odločilo, (II.) da je upnik dolžan tretjemu A., k. o., povrniti stroške ugovornega postopka 447,98 EUR. Višji zahtevek tretjega za povrnitev stroškov, priglašenih v vlogi z dne 18. 5. 2021, je zavrnilo.

2. Zoper sklep se pravočasno pritožuje upnik, ki uveljavlja vse pritožbene razloge ter predlaga spremembo sklepa tako, da se ugovor tretjega zavrne in se mu naloži plačilo stroškov.

Priznava, da na ugovor tretjega ni odgovoril, a pojasni, da je prejel precej obsežen ugovor tretjega, pri tem pa ni vedel, da je skupaj z ugovorom prejel tudi pisanje sodišča z dne 14. 7. 2021 s pozivom da odgovori na ugovor in z opozorilom na posledice, če na ugovor ne bo odgovoril. Ker pisanje sodišča v listovnem paketu (12 strani pisanja in 68 strani prilog) ni imel svoje samostojnosti, ampak je bilo del prilog ugovora tretjega, je to povzročilo, da se upnik s pisanjem ni mogel seznaniti. Na pozivu sodišča (A10) je tudi označeno spodaj na listu »79/80«, kar bi lahko pomenilo, da je to predzadnji list prilog. Upnik meni, da je bil poziv v pošiljki neprimerno razporejen, zato se upnik ni mogel seznaniti s pozivom.

Ker upnik zato meni, da ni mogel odgovoriti na dopis z dne 14. 7. 2021, v pritožbi navaja, da v celoti nasprotuje ugovoru tretjega z dne 18. 5. 2021. Pri tem se sklicuje na odločbo US RS Up-552/09 z dne 23. 9. 2010, kjer je poudarjeno, da se pogoj (ne)krivde za zamudo roka ali naroka presoja po subjektivnih okoliščinah zamudnika. Najprej je treba ugotoviti, kakšne so osebne lastnosti in okoliščine na njegovi strani, in šele nato presoditi, ali mu je glede na to mogoče očitati, da je zakrivil zamudo. Upnik zato poziva pritožbeno sodišče, naj ne jemlje merila za ravnanje zgolj na objektivni ravni, ampak naj presoja konkretne okoliščine. Če upnik ne bi uspel s podajo odgovora na ugovor tretjega (ki je del pritožbe), bi bilo prekomerno poseženo v pravico stranke, da se izjavi iz 22. člena Ustave RS. Da bi gotovo odgovoril na ugovor, naj bi izhajalo tudi iz drugih postopkov, v katerih je upnik vlagal pritožbe oz. odgovore nanje ( IV Cpg 477/2021, Srg 2021/48233). Pritožba meni, da gre za napako na strani upnika, a napako zunaj kroga predvidljivosti in neizogibnosti razloga za zamudo.

3. Zaradi narave odločitve pritožbeno sodišče nadaljnjih pritožbenih navedb, s katerimi upnik odgovarja na ugovor tretjega, ne povzema in nanje tudi ne odgovarja.

4. Upnik v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrženje oz. zavrnitev in potrditev izpodbijanega sklepa, upniku pa naj se naložijo v plačilo tudi stroški odgovora na pritožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Po določbi prvega odstavka 64. člena ZIZ lahko, kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno. Nato pa sodišče po tretjem odstavku istega člena izvod pravočasnega, popolnega in dovoljenega ugovora vroči upniku, in ga opozori na pravne posledice iz prvega odstavka 65. člena ZIZ, ki pa določa, da sodišče, če upnik v roku ne odgovori na ugovor ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, v celoti ali delno ustavi izvršbo.

7. Glede na povzeta pravila, ki se nanašajo na ugovor tretjega je sodišče iz razloga, ker upnik ni odgovoril na ugovor tretjega, pravilno postopalo, ko je ugovoru ugodilo in ustavilo izvršbo na predmet, glede katerega je tretji zatrjeval pravico, ki preprečuje izvršbo in na njem predlagal ustavitev izvršbe.

8. Upnikova prva pritožbena trditev se nanaša na vročitev ugovora tretjega in poziva za odgovor nanj z opozorilom na posledice, če na ugovor tretjega ne bo odgovoril. Pri ravnanju strank v postopku se pričakuje in zahteva neka povprečna in osnovna skrbnost. To pa vključuje tudi, da stranke sodne pošiljke pregledajo in se na morebitne pozive tudi odzovejo. Ravno temu so namenjena tudi opozorila na sodnih pozivih (kakršen je tudi poziv za odgovor na ugovor tretjega z opozorilom na posledice, če upnik ne odgovori). Upnik sam priznava, da je bil v sodni pošiljki tudi poziv sodišča z dne 14. 7. 2022 za odgovor na ugovor tretjega z ustreznim opozorilom na posledice, hkrati pa navaja, da je bila pošiljka obsežna in da je zato ob prejemu ni v celoti pregledal. Povprečno skrbno ravnanje stranke v takem primeru vključuje pričakovanje, da bo stranka sodno pošiljko odprla, pregledala in prebrala ter potem tudi ustrezno reagirala. Nikakor ni mogoče slediti pritožbi, da je bila zaradi obsežnosti listinske dokumentacije, ki mu je bila poslana, upniku odvzeta pravica do izjave. To ne drži – upnika je namreč sodišče pozvalo, da odgovori na ugovor in ga tudi opozorilo, kako bo postopalo, če na ugovor ne bo odgovoril. Da upnik ni pregledal dokumentacije, pa ni v sferi sodišča, ampak je bila takšna njegova odločitev, ki ne more predstavljati opravičljivega razloga za to, da upnik v zakonskem roku ni odgovoril na ugovor tretjega in da je to storil šele hkrati z obravnavano pritožbo.

9. Iz sklepa Ustavnega sodišča RS, Up-522/09, na katerega se sklicuje pritožnik, res izhaja, da se pogoj (ne)krivde za zamudo roka ali naroka presoja po subjektivnih okoliščinah zamudnika in da je zato treba ugotoviti, kakšne so osebne lastnosti in okoliščine na njegovi strani, in šele nato presoditi, ali mu je glede na to mogoče očitati, da je zakrivil zamudo. A vendar pritožbeno sodišče glede tega soglaša z odgovorom na pritožbo, da je glede na konkretno ugotovljene okoliščine tega primera (glede na okoliščine zamudnika, kot tudi upoštevaje okoliščine vročanja sodne pošiljke) vzrok za zamudo (nevložitev) ugovora v sferi pritožnika. Kot v odgovoru navaja tretji, iz ravnanja upnika izhaja, da ne gre za prava neuko stranko, ki v sodnih postopkih nastopa sam, brez pooblaščenca1 in v njih vlaga obrazložena pisanja. Prav ima tretji, ko opozarja, da se od takšne stranke pričakuje skrbno ravnanje pri pregledu sodne pošiljke, na ta način pa bi upnik že ob vročitvi sodne pošiljke gotovo opazil poziv na odgovor na ugovor tretjega in ne šele takrat, ko mu je bil vročen sklep, s katerim je bilo ugodeno ugovoru tretjega. Ustavno sodišče v navedenem sklepu pojasni tudi, da bo vzrok upravičen, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma se lahko pripiše naključju, ki se ji je pripetilo.2 Po nobenem kriteriju ravnanja upnika ni mogoče šteti za naključje, ki se mu je pripetilo, prav tako pa (iz že pojasnjenega razloga) ni mogoče šteti, da vzroka ni upnik zakrivil sam. Tretji v odgovoru na pritožbo navaja več sodnih odločb, ki govorijo o nezakrivljenem ravnanju3 in ki poudarjajo, da okoliščina zamude (da je opravičljiva) ne sme nastati v sferi stranke. Posebej pritožbeno sodišče ponavlja stališče iz odločbe I Cp 2318/2019 z dne 4. 3. 2020, da mora (opravičljivo) zamudo povzročiti dogodek, ki ga stranka kljub izkazani zadostni skrbnosti ni mogla predvidevati niti preprečiti, tak dogodek pa mora biti tudi nepričakovan, kar pomeni nenaden in nepredvidljiv. V obravnavani zadevi nikakor ne gre za tak dogodek.

10. Dejstvo, da je upnik v drugih sodnih postopkih vlagal pravna sredstva in odgovore nanje, seveda ne more vplivati na to, da v predmetni zadevi ni (pravočasno) odgovoril na ugovor tretjega.

11. Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo dolžnika zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Upnik je dolžan upoštevaje šesti odstavek 38. člena ZIZ, prvi odstavek 154. člena in prvi odstavek 165. člena ZPP (oba v zvezi s 15. členom ZIZ) povrniti tretjemu stroške odgovora na pritožbo: 600 točk, 2% materialnih stroškov in 22 % DDV, skupno 447,98 EUR.

1 Samostojno nastopa v tej izvršili zadevi, prav tako je sam nastopal v registrski zadevi, v kateri je Višje sodišče v Ljubljani izdalo sklep IV Cpg 477/2021, v kateri je pritožnik vložil 24. 6. 2021 pritožbo, 16. 12. 2021 pa tudi odgovor na pritožbo tretjega – vse to izhaja iz pritožbe (str. 5) 2 8. točka obrazložitve. 3 II Ip 861/2020, IV Cp 1527/2018, Psp 167/2018I Cp 937/2011 in I Cp 2318/2019.