Jedro

Udeležbo v nepravdnih postopkih urejata 21. in 22. člen ZNP-1, posebej v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa še 57. in 58. člen ZNP-1. Že iz navedenega zakonskega določila o procesnem obravnavanju prijave prijavitelja udeležbe izhaja, da sodišče prve stopnje ob presojanju izkazanosti prijaviteljevega pravnega interesa izhaja iz navedb okoliščin, ki jih je v vlogi za prijavo udeležbe navedel prijavitelj.

V postopku v zvezi s samim odločanjem ali so podani zakonski pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, dovolitev udeležbe ni možna.

Res del sodne prakse (tudi pritožbeno izpostavljena zadeva) zastopa stališče, da zgolj dejstvo, da zakon (57. člen ZNP-1) določenim osebam daje aktivno legitimacijo za vložitev predloga, zadošča za samodejno priznanje pravice do udeležbe v postopku, ki se je začel o predlogu drugega upravičenega predlagatelja. Vendar je to manjšinski del, ki ga novejša pravna teorija ne podpira. Tudi pritožbeno sodišče meni, da samo možna zakonska aktivna legitimacija za vložitev predloga ne vzpostavlja tudi domneve o izkazanosti pravnega interesa po 22. členu ZNP-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog A. A. za udeležbo v postopku postavitve nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, ki ga je predlagala predlagateljica B. B. 2. A. A. je v pritožbi zoper navedeni sklep uveljavljala vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1. Predlagala je, da se njeni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da se njeno udeležbo dopusti, podredno, da se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

V pritožbi je zatrjevala, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da pritožnica nima pravnega interesa za sodelovanje v postopku. Pritožnica se sklicuje na sklep VSL II Cp 2241/2019 in v njem izraženo stališče, da bi sin nasprotne udeleženke v skladu s 57. členom ZNP-1 lahko bil tudi predlagatelj postopka, zato pa mu ni mogoče odreči, da svojo udeležbo priglasi kasneje in sodeluje kot udeleženec v postopku. Sorodniku, ki je po 57. členu ZNP-1 legitimiran vložiti predlog za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, je potrebno dopustiti udeležbo v postopku, da zavaruje interese svojega sorodnika, pa tudi svoj lastni pravni interes, ki bi bil v tem, da če bo materin skrbnik z njenim premoženjem slabo upravljal, da ne bi nastopila njegova obveznost preživljati starša po 185. členu Družinskega zakonika (v nadaljevanju: DZ). Nekoliko podobno je tudi stališče iz sklepa VSL II Cp 2173/2019, ko je pritožbeno sodišče razveljavilo sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga žene nasprotnega udeleženca za udeležbo v postopku, ker je ugotovilo, da ima žena, ki je želela biti skrbnica nasprotnemu udeležencu, zaradi tega dejstva pravni interes za udeležbo v postopku, ker sodišče odloča tudi o njenih pravicah oziroma pravnih interesih. Pritožnica meni, da okoliščine, ki jih je zatrjevala in dokazovala, utemeljujejo njen pravni interes. Je hči nasprotnega udeleženca, postavitev očeta pod skrbništvo pa bi pomenila okrnitev njegovih osebnostnih pravic in dostojanstva ter degradacijo, ki je povsem nepotrebna. Glede na to, da so otroci dolžni skrbeti za starše, ne le v smislu preživljanja po 185. člena DZ, ampak da poskrbijo za njihovo dostojno življenje, je podan tudi njihov pravni interes. Sicer pa nasprotni udeleženec nima premoženja večje vrednosti, razen sredstev na bančnem računu. Zato bo nastopila obveznost pritožnice, da skrbi za očeta (185. člen DZ). Nasprotni udeleženec je nepremično premoženje prenesel na predlagateljico in pritožnico, ostala so mu le denarna sredstva, ki so v decembru 2021 znašala okoli 62.000,00 EUR in pokojnina. Ker mesečno porabi za tekoče potrebe okoli 1.500,00 EUR več kot znaša njegova pokojnina, bi ob takšni dinamiki v prej kot treh letih nastopila obveznost pritožnice po 185. členu DZ. Pritožnica se sicer v predlogu za dopustitev udeležbe na 185. člen DZ ni sklicevala, je pa navedla vse zgoraj izpostavljene okoliščine in meni, da je z njimi izkazala pravni interes, da ima možnost vplivati na tek postopka kot udeleženka. Predlagateljica je porabila sredstva nasprotnega udeleženca za svoje potrebe, zato ni primerna za skrbnico, kar je pritožnica v predlogu pojasnila. Pritožnica se strinja s stališčem sodišča, da bo samo raziskalo pomembna dejstva, med drugim tudi z zaslišanjem pritožnice. Vendar meni, da ji je potrebno priznati tudi možnost, da aktivno vpliva na potek dokaznega postopka, saj bi postavitev predlagateljice za skrbnico lahko neposredno vplivala na njeno preživljalsko obveznost do nasprotnega udeleženca (185. člen DZ). Zato meni, da ji je potrebno priznati pravni interes glede določitve skrbnika in s tem položaj udeleženke v postopku. Predlagateljica zaradi sklenjene pogodbe o preužitku z nasprotnim udeležencem sicer glede na določila 241. člena DZ ne more biti skrbnica nasprotnemu udeležencu. Tudi zato je potrebna njena udeležba v postopku, saj lahko z navajanjem dejstev in predložitvijo dokazov bistveno prispeva k zakoniti odločitvi sodišča. Pravni interes pritožnice je, da njen oče živi mirno in dostojanstveno življenje. Zato je krog oseb, ki lahko predlagajo postavitev osebe pod skrbništvo, treba šteti tudi kot osebe, ki imajo pravni interes za varovanje oseb, proti katerim takšen postopek že teče. To pa bi moralo še posebej veljati za najbližje sorodnike, predvsem kadar je izkazano, da so tesno življenjsko povezani (tako tudi II Cp 2173/2019). Pravica do dostojanstva, do možnosti razpolaganja s svojim denarjem, do odločanja o medicinskih posegih, o kraju bivanja in druge odločitve, so lahko pomembnejše kot zgolj skrb za ohranjanje premoženja. Za varstvo takšnih pravic nasprotnega udeleženca pa ima pritožnica kot hčera pravni interes. Zato pritožnica meni, da v skladu z novejšo sodno prakso, ki jo je citirala, obstajajo okoliščine, ki utemeljujejo njen pravni interes za udeležbo. Gre predvsem za obveznost preživljanja nasprotnega udeleženca, ki bo v skladu s 185. členom DZ nastopila v letu 2025 in za interes, da je nasprotnemu udeležencu postavljen skrbnik, ki bo skrbel izključno za njegove interes. Njen interes pa je tudi, da oče ne bi bil postavljen pod skrbništvo, če za to ne obstajajo zakoniti pogoji. Glede slednjega bi bila njena udeležba še zlasti potrebna, saj predlagateljica izkrivlja okoliščine, ki bi naj narekovale postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, sodišče pa nima na voljo vseh instrumentov za ugotovitev relevantnih dejstev.

3. Predlagateljica je na pritožbo odgovorila, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje relevantno za odločitev o predlogu pritožnice in pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno izpostavljena odločba ne predstavlja ustaljene sodne prakse. Že sedaj za nasprotnega udeleženca 24 ur na dan skrbita dve tuji osebi, ki sta ju sporazumno najeli predlagateljica in pritožnica, saj nasprotni udeleženec glede na zdravstveno stanje ni v stanju sam skrbeti zase. Postavitev skrbnika nasprotnemu udeležencu je nujna, da ne pride do nadaljnje okrnitve osebnostnih in premoženjskih pravic nasprotnega udeleženca, kot se je to že zgodilo, ko je nasprotni udeleženec s sklenitvijo pravnega posla s pritožnico, s katerim je, ne da bi vedel kaj počne, že razpolagal s svojim ključnim premoženjem, tudi hišo, v kateri biva. Denarno dobroimetje v znesku 62.000,00 EUR, ki si ga je brez vednosti nasprotnega udeleženca na svoj račun sicer nakazala pritožnica in solastninski delež še na nekaterih nepremičninah, predstavljajo premoženje večje vrednosti, za katerega nasprotni udeleženec ne more ustrezno skrbeti. Sicer pa je interes tudi predlagateljice, da bi oče živel mirno in dostojanstveno življenje, postavitev pod skrbništvo pa tega ne spreminja.

4. Zakoniti udeleženec CSD Celje, Enota Celje je v odgovoru na pritožbo poudaril kakšen je zakonski namen skrbništva za odrasle in kakšne so skrbnikove pravice in dolžnosti ter naloge CSD v zvezi z nadzorom skrbnika in izvrševanjem skrbništva. Sicer pa bo sodišče na podlagi izvedenih dokazov in ugotovljenih dejstev presodilo, če so izpolnjeni zakonski pogoji za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo. Zato je zakoniti udeleženec menil, da s postavitvijo odrasle osebe pod skrbništvo in imenovanjem skrbnika pravni interes sorodnikov ni prizadet. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Udeležbo v nepravdnih postopkih urejata 21. in 22. člen ZNP-1, posebej v postopku za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo pa še 57. in 58. člen ZNP-1. Pri tem določila prvega, tretjega in četrtega odstavka 22. člena ZNP-1 izrecno določajo, da lahko tisti, ki ni formalni ali zakoniti udeleženec in misli, da utegne biti s sodno odločbo prizadet njegov pravni interes, ves čas postopka prijavi udeležbo za opravo procesnih dejanj, za katera izkaže pravni interes, sodišče pa mora o prijavi udeležbe obvestiti druge udeležence in jim omogočiti, da se o njej izjavijo. Sodišče lahko udeležbo, tudi če drugi udeleženci ne nasprotujejo vstopu, zavrne, če ugotovi, da pravni interes prijavitelja udeležbe ni podan. Že iz navedenega zakonskega določila o procesnem obravnavanju prijave prijavitelja udeležbe izhaja, da sodišče prve stopnje ob presojanju izkazanosti prijaviteljevega pravnega interesa izhaja iz navedb okoliščin, ki jih je v vlogi za prijavo udeležbe navedel prijavitelj1. Vsebino pritožničinega predloga za dopustitev udeležbe je sodišče prve stopnje v točki 1 obrazložitve izpodbijanega sklepa podrobno povzelo, ob tem pa izpostavilo tudi bistvene poudarke same vlagateljice, da nasprotuje predlogu predlagateljice za postavitev nasprotnega udeleženca pod skrbništvo, ker meni, da je ta, glede na zdravstveno stanje sposoben razsojanja in skrbi za svoje interese in premoženje, nasprotuje pa tudi, da bi bila predlagateljica postavljena za skrbnico, ker da je že neupravičeno razpolagala z denarnimi sredstvi nasprotnega udeleženca na njegovem bančnem računu, zaradi varstva svojih premoženjskih interesov pa je vložila tudi konkretni predlog. Navajala je tudi, da glede na to, da je z nasprotnim udeležencem sklenila pogodbo o preužitku, predlagateljica glede na določilo 241. člena DZ tudi ne more biti skrbnica. V zvezi z denarnimi sredstvi nasprotnega udeleženca na bančnem računu, ki bi naj decembra 2021 znašala 62.000,00 EUR in bi glede na sedanjo porabo zadoščala še za približno tri leta in pol, pa je pojasnila, da jih je prenesla na svoj bančni račun in jih sedaj uporablja ona izključno za interese nasprotnega udeleženca. Sicer pa je tudi sama z nasprotnim udeležencem leta 2021 sklenila pogodbo o preužitku. Iz povzetih predstavljenih okoliščin je razvidno, da pritožnica z nastopom njene morebitne preživninske obveznosti po 185. členu DZ ni utemeljevala svojega pravnega interesa. Takšne trditve tudi ne bi bile prepričljive glede na to, da je sama izpostavila, da je nasprotni udeleženec s predlagateljico leta 2019, z njo pa leta 2021, sklenil pogodbi o preužitku. Zato so neupoštevna pritožbena zatrjevanja pritožnice o njeni morebitni preživninski obvezi iz 185. členu DZ2, kot okoliščini, ki izkazuje njen pravni interes za udeležbo.

7. Sodišče prve stopnje je, v skladu s stališčem starejše in novejše pravne teorije3 in novejše večinske sodne prakse4, pojasnilo, da je glede na namen postopka, ki je strogo osebne in osebnostne narave in zato v njem ni prostora za ugotavljanje in usklajevanje interesov kakšnih drugih oseb, materialni udeleženec oziroma oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, le oseba, ki se jo postavlja pod skrbništvo. Zato v postopku v zvezi s samim odločanjem ali so podani zakonski pogoji za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo, dovolitev udeležbe ni možna. V skladu s tem stališčem je sodišče prve stopnje tudi pojasnilo, kako lahko sorodniki nasprotnega udeleženca, ki jim DZ daje določena upravičenja v zvezi z določitvijo skrbnika, uresničujejo le-ta. Kljub sicer izpostavljenem pa je sodišče prve stopnje presodilo tudi pritožničine v predlogu zatrjevane okoliščine, s katerimi je izkazovala svoj pravni interes in tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilno presodilo in pojasnilo, zakaj te ne izkazujejo vpliva na njen pravni položaj, s tem pa tudi ne njenega pravnega interesa za (sicer splošno) prijavljeno udeležbo v postopku. Pritožnica neutemeljeno izpodbija pravilnost takšnih zaključkov sodišča prve stopnje s sklicevanjem na stališče v sklepu VSL II Cp 2241/2019. Res del sodne prakse (tudi pritožbeno izpostavljena zadeva) zastopa stališče, da zgolj dejstvo, da zakon (57. člen ZNP-1) določenim osebam daje aktivno legitimacijo za vložitev predloga, zadošča za samodejno priznanje pravice do udeležbe v postopku, ki se je začel o predlogu drugega upravičenega predlagatelja. Vendar je to manjšinski del, ki ga novejša pravna teorija5 ne podpira. Tudi pritožbeno sodišče meni, da samo možna zakonska aktivna legitimacija za vložitev predloga ne vzpostavlja tudi domneve o izkazanosti pravnega interesa po 22. členu ZNP-1. Zato pa pritožbeno sodišče kot pravilno potrjuje tudi razlogovanje sodišča prve stopnje, da predlagateljica z zatrjevanimi konkretnimi okoliščinami v predlogu (še) ni izkazala pravnega interesa za prijavljeno udeležbo v postopku oziroma udeležbo v delu postopka, ki se nanaša na določitev konkretnega skrbnika.

8. Pritožbeni razlogi pritožnice se tako izkažejo kot neutemeljeni. Zato je pritožbeno sodišče, glede na to, da se sodišču prve stopnje niso pripetile tudi nobene od kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1), pritožbo pritožnice zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

1 Predlog za dopustitev udeležbe je sicer pritožnica vložila 28. 1. 2022, to je neposredno po vložitvi predloga predlagateljice (16. 12. 2021) in vložitvi odgovora na predlog nasprotnega udeleženca po pooblaščencu (26. 1. 2022). Po vročitvi predloga za dopustitev udeležbe formalnim in zakoniti udeleženki v izjavo, je predlagateljica dopustitvi udeležbe pritožnici v predmetnem postopku nasprotovala. 2 Takšne okoliščine sicer ne predstavljajo dejstev v korist nasprotnega udeleženca kot osebe iz drugega odstavka 6. člena ZNP-1, ki bi lahko predstavljale dopustna dejstva v smislu 34. člena ZNP-1. 3 Razen že po sodišču prve stopnje izpostavljenega komentarja ZNP-1 tudi Wedam Lukič D., Polajner Pavčnik A., Nepravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list RS 1991, stran 51. 4 Ob citirani odločbi VSL I Cp 1289/2020, tudi VSL v odločbah I Cp 1298/2020, II Cp 1767/2020, I Cp 2175/2019. 5 Že citirani komentar ZNP-1 stran 133