Jedro

Oporočna priča, ki naj bi bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje teta oporočnega dediča, ne sodi v krog relativno nesposobnih oseb biti priča.

Izrek

I.Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II.Pritožnik sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da je oporoka zapustnice z dne 2. 6. 2016 formalno neveljavna. Tako je odločilo na predlog zakonite dedinje A. A. (nečakinja oporočiteljice) po ugotovitvi, da je bila ena od oporočnih prič teta zapustničinega vdovca - oporočnega dediča. Presodilo je, da gre za pravni položaj iz drugega odstavka 67. člena ZD1 - za relativno nesposobnost biti priča.

2.Zapustničin vdovec - oporočni dedič vlaga pritožbo. Uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP2 v zvezi s 163. členom ZD. Predlaga razveljavitev sklepa s stroškovno posledico za zakonito dedinjo A. A. Sodišču očita, da je le povzelo trditev zakonite dedinje, da je oporoka neveljavna, ker je oporočna priča teta zapustnikovega vdovca. Trditev je nepreverjena, dejansko zmotna, odločitev pravno napačna - v nasprotju z drugim odstavkom 67. člena ZD. Zakon opredeljuje krog oseb, ki ne morejo biti priča pri pisni oporoki, glede na sorodstveno razmerje do oporočitelja in ne do oporočnega dediča. Podane so absolutne bistvene kršitve pravil postopka po 8., 10. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker vloga zakonite dedinje ni bila vročena pritožniku v odgovor, ni bilo zapuščinske obravnave in ker je sklep neobrazložen glede odločilnih dejstev. Zmotno in nepopolno je ugotovljeno dejansko stanje, ker ga sodišče sploh ni ugotavljalo, le štelo navedbe dedinje za resnične, povzelo jih je brez predloženih dokazov. Pritožba trdi in dokazuje, da B. B. sploh ni teta oporočnega dediča. Sklep je treba zaradi napačne uporabe materialnega prava zgolj razveljaviti. A. A. bi imela dedno pravico le v primeru, če oporoka ne bi bila veljavna. Zaznamuje stroške pritožbenega postopka.

3.Zakoniti dediči niso odgovorili na vročeno pritožbo.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Drži pritožbena graja, da je sklep obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD, ker sodišče vloge zakonite dedinje, s katero je izpodbijala veljavnost oporoke, ni vročilo ostalim dedičem niti je ni z njimi obravnavalo na zapuščinski obravnavi. Prav tako drži pritožbena graja, da dejansko stanje o razmerju oporočne priče do oporočiteljice pravzaprav ni ugotovljeno, saj je sodišče zgolj sledilo navedbam zakonite dedinje, da gre za teto oporočnega dediča. Že zaradi navedenih kršitev bi bilo treba sklep razveljaviti. Vendar je bistveno, da je sodišče izpodbijani sklep sprejelo tudi ob napačni uporabi materialnega prava (drugega odstavka 67. člena ZD) glede relativne nesposobnosti osebe biti priča.

6.Relativno nesposobnost biti priča zakon predpisuje glede na razmerje določenih oseb do konkretnega oporočitelja in ne do oporočnega dediča, kot pravilno opozarja pritožba. Namen določbe drugega odstavka 67. člena ZD je, pri aktu testiranja izključiti vsakršno možnost vplivanja na vsebino oporoke vseh tistih, ki imajo po zakonodajalčevem mnenju za to dovolj močan interes. Krog teh oseb je v zakonu določno opredeljen. Odločilna je vez priče z oporočiteljem, vendar le tista, ki je določno opredeljena v zakonu3. Tako so po drugem odstavku 67. člena ZD relativno nesposobne biti priče naslednje osebe: oporočiteljevi potomci, njegovi posvojenci in njihovi potomci, njegovi predniki in posvojitelji, njegovi sorodniki v stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonci vseh teh oseb in oporočiteljev zakonec.

7.Oporočna priča, ki naj bi bila po ugotovitvah sodišča prve stopnje teta oporočnega dediča, ne sodi v krog relativno nesposobnih oseb biti priča. Priča pisne oporoke ne bi mogla biti teta oporočiteljice, ni pa prepovedano, da je priča teta oporočnega dediča. Nasprotno naziranje sodišča prve stopnje je zmotno.

8.Zaradi napačne uporabe materialnega prava drugega odstavka 67. člena ZD je bilo treba pritožbi ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD). Odgovor na druge pritožbene očitke ni več potreben.

9.Pritožnik skladno s prvim odstavkom 174. člena ZD sam trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

-------------------------------

1Zakon o dedovanju, Ur. list RS, št. 15/1976 s spremembami.

2Zakon o pravdnem postopku, Ur. RS, št. 1999 s spremembami.

3VS RS II Ips 824/2008.

Zveza: