10. 6. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. na seji senata dne 29. maja 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1.Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. IV Ips 16/2003 z dne 20. 3. 2003 se ne sprejme.

2.Ustavna pritožba A. A. zoper

- odločbo Senata za prekrške št. Pp-8783/01 z dne 18. 9. 2002 v zvezi z odločbo Sodnika za prekrške v Ajdovščini št. P- 199/01 z dne 3. 10. 2001 in

- poziv Upravne enote Ajdovščina št. 22612-48/2002-2 z dne 11. 11. 2002 se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.S pravnomočno odločbo o prekršku je bil pritožnik spoznan za odgovornega storitve prekrška po sedmem odstavku 113. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 30/98 in nasl. - v nadaljevanju ZVCP) ter prekrška po c) točki četrtega odstavka 117. člena ZVCP. Izrečeni sta mu bili denarna kazen in stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Z izpodbijanim sklepom Vrhovnega sodišča je bila zahteva za sodno varstvo zavržena kot nedovoljena. Z izpodbijanim pozivom je bil pritožnik pozvan, naj v določenem roku predloži svoje vozniško dovoljenje pristojni upravni enoti.

2.Pritožnik v laični ustavni pritožbi izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. Kršena naj bi mu bila pravica do znanja, ki je človekova neodtujljiva pravica. Pritožnik še navaja, da naj bi bile izpodbijane odločbe protizakonite in protiustavne, saj odločba Ustavnega sodišča št. U-I-279/99 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 33/2000 in OdlUS IX, 59) določa, da je 202. člen Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83 in nasl. ter Uradni list RS, št. 10/91 in nasl. - v nadaljevanju ZP) v neskladju z Ustavo.

B. - I.

3.Očitki, ki se nanašajo na sklep Vrhovnega sodišča, niso utemeljeni. Ustavno sodišče je z odločbo št. U-I-279/99 z dne 16. 3. 2000 res odločilo, da je 202. člen ZP v nasprotju z 22. členom Ustave, ker v nekaterih primerih, ko izrečena sankcija pomembno posega v posameznikovo svobodo, predvideva možnost vložitve zahteve za sodno varstvo, v primeru, ko je izrečena stranska kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki je po teži primerljiva, pa to pravno sredstvo ni dovoljeno. Zakonodajalcu je bil določen rok, da ugotovljeno neskladje z Ustavo odpravi.

Zakonodajalec je z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 24/01 - ZP-M) to uredil tako, da je določbe ZP, ki so se nanašale na zahtevo za sodno varstvo, črtal. Izpodbijani sklep temelji na omenjeni spremembi ZP in kot tak ni v neskladju z 22. členom Ustave.

4.Pritožnik navaja, da mu znanja, ki ga je pridobil v avtošoli, nihče ne more odvzeti. V zvezi s tem se Ustavno sodišče sklicuje na svojo odločbo št. U-I-213/98 z dne 16. 3. 2000 (Uradni list RS, št. 39/2000 in OdlUS IX, 58), v kateri je ugotovilo, da izpodbijane določbe ZVCP, ki določajo to sankcijo in omogočajo njeno izrekanje v postopku o prekršku, v tem pogledu niso v neskladju z Ustavo.

5.Ker zatrjevane kršitve ustavnih pravic niso podane, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

B. - II.

6.Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) je treba ustavno pritožbo vložiti v roku 60 dni od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba. Ustavno sodišče je že večkrat odločilo, da si pritožnik z vložitvijo nedovoljenega pravnega sredstva ne varuje roka za vložitev ustavne pritožbe. V obravnavani zadevi je bila zahteva za sodno varstvo zavržena kot nedovoljena. To pomeni, da je rok za vložitev ustavne pritožbe začel teči z vročitvijo odločbe Senata za prekrške. Ta pa je bila pritožniku vročena najkasneje dne 11. 2. 2003, ko je pritožnik vložil zahtevo za sodno varstvo. Zato je ustavna pritožba, vložena dne 25. 4. 2003, prepozna in jo je Ustavno sodišče zavrglo.

7.Po določbi 51. člena ZUstS se ustavna pritožba vloži, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zoper poziv upravne enote za predložitev vozniškega dovoljenja je dopustna posebna pritožba, vendar pritožnik ni izkazal, da bi bilo o tej pritožbi že odločeno. Glede na navedeno ni podana procesna predpostavka izčrpanosti pravih sredstev in je bilo zato treba ustavno pritožbo tudi v tem delu zavreči.

C.

8.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve in druge alineje prvega odstavka 55. člena ZUstS in prva alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje 52. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS. št. 49/98 in 30/02) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer