Jedro

Določba prvega odstavka 162. člena DZ sodišču podeljuje pooblastilo in hkrati določa meje njegovega odločanja. Sodišče sme izdati katerokoli začasno odredbo, vendar hkrati le tisto, ki je glede na naravo in stopnjo ogroženosti otroka potrebna za njegovo varstvo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II.Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1.Udeleženca sta nekdanja zakonska partnerja in starša mladoletnih otrok A. A., roj. .... 2012 (14 let) in B. A., roj. ... 2015 (10 let).

2.S sodno poravnavo Okrožnega sodišča v Novem mestu I N 359/2023 z dne 5. 3. 2024 sta bila otroka zaupana v skupno varstvo in vzgojo udeležencev. Pri tem sta z vsakim od njiju preživela po en teden, glede stikov med počitnicami in prazniki pa sta se udeleženca dogovarjala sproti, upoštevaje želje in potrebe otrok. Udeleženca sta se dogovorila, da bosta preživninsko obveznost izpolnjevala v naravi in z enakovrednim kritjem stroškov otrok.

3.24. 6. 2026 je predlagatelj vložil predlog za spremembo zaupanja otrok v varstvo in vzgojo, stikov in preživnine. V predlogu je predlagal, da se otroka v varstvo in vzgojo zaupata njemu, pri čemer naj stike med otrokoma in nasprotno udeleženko ter preživnino določi sodišče.

4.Hkrati s predlogom je predlagal izdajo začasne odredbe, da se otroka začasno zaupata v varstvo in vzgojo njemu, stiki otrok z nasprotno udeleženko pa potekajo po telefonu, vsak drugi dan med 19.00 in 19.30 uro.

5.Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se stiki, določeni v 3. točki sodne poravnave Okrožnega sodišča v Novem mestu I N 359/2023 z dne 5. 3. 2024, začasno spremenijo tako, da se stiki med otrokoma in nasprotno udeleženko začasno izvajajo preko telefonskega klica vsak dan med 19.00 in 19.30 uro ter z osebnimi stiki vsak vikend, izmenično en teden v soboto in en teden v nedeljo, od 15.00 do 17.00 ure, in sicer na šolskem igrišču Osnovne šole C. V preostalem delu, to je glede drugačne ureditve stikov in glede zaupanja otrok v varstvo in vzgojo predlagatelju, je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Določilo je denarno kazen za primer kršitve začasne odredbe ter odločilo, da začasna odredba velja do drugačne odločitve sodišča oziroma do pravnomočnega zaključka sodnega postopka za varstvo koristi otroka in da morebitna pritožba zoper sklep ne zadrži njegove izvršitve.

6.Zoper sklep vlaga pritožbo predlagatelj. Navaja, da je sodišče napačno ugotovilo, da niso izpolnjeni pogoji za takojšnjo začasno zaupanje otrok v varstvo in vzgojo njemu. Center za socialno delo (CSD) je ugotovil ogroženost otrok ter opredelil dejavnike tveganja. Ogroženost otrok s strani nasprotne udeleženke izhaja tudi iz obvestila Policijske postaje D. Ker jo je ugotovilo tudi sodišče, je njegova nadaljnja ugotovitev, da predlagatelj ni izkazal takšne stopnje ogroženosti otrok, ki bi terjala takojšnje ukrepanje s spremembo zaupanja v varstvo in vzgojo, nerazumljiva in napačna. Za odpravo oziroma preprečitev ogroženosti otrok ne zadošča zgolj omejitev stikov otrok z nasprotno udeleženko, temveč je nujna tudi sprememba zaupanja v varstvo in vzgojo. Če je sodišče menilo, da predlagatelj ni podal zadostne trditvene podlage, bi moralo manjkajoča dejstva ugotoviti po uradni dolžnosti in izdati ustrezno začasno odredbo. Čeprav predlagatelj tega ni predlagal, bi moralo sodišče po uradni dolžnosti izdati tudi začasno odredbo o preživninski obveznosti nasprotne udeleženke. Otroka sta namreč trenutno v izključni oskrbi predlagatelja, njegova plača pa ne zadošča za kritje njunih preživninskih potreb. Poleg tega otroški dodatek še vedno prejema nasprotna udeleženka. Pri določitvi višine začasne preživnine bi sodišče lahko izhajalo iz podatkov o preživninskih potrebah otrok, razvidnih iz spisa I N 359/2023 in v njem sklenjene sodne poravnave.

7.Predlagatelj predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da ugodi tudi predlogu za izdajo začasne odredbe, da se otroka začasno zaupata v varstvo in vzgojo njemu, ter po uradni dolžnosti nasprotni udeleženki naloži plačevanje začasne preživnine za oba otroka.

8.Pritožba je bila vročena nasprotni udeleženki, ki nanjo ni odgovorila.

9.Pritožba ni utemeljena.

10.Predpostavka za izdajo začasne odredbe za varstvo koristi otroka je njegova ogroženost (161. člen Družinskega zakonika - DZ). Otrok je ogrožen, če je utrpel ali je zelo verjetno, da bo utrpel škodo, in je ta škoda oziroma verjetnost, da bo škoda nastala, posledica storitve ali opustitve staršev ali posledica otrokovih psihosocialnih težav, ki se kažejo kot vedenjske, čustvene, učne ali druge težave v njegovem odraščanju (drugi odstavek 157. člena DZ).

11.V skladu s prvim odstavkom 162. člena DZ sme sodišče za varstvo koristi otroka izdati začasno odredbo, s katero je mogoče zagotoviti začasno varstvo koristi otroka. Navedena določba sodišču podeljuje pooblastilo in hkrati določa meje njegovega odločanja. Sodišče sme izdati katerokoli začasno odredbo, vendar hkrati le tisto, ki je glede na naravo in stopnjo ogroženosti otroka potrebna za njegovo varstvo. Takšna razlaga sledi načelu, da je treba v družinskih postopkih posebej skrbno presoditi, ali so izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, saj ima ta lahko pomemben neposreden vpliv na končno odločitev, njene posledice pa lahko trajno posežejo ne le v interese obeh staršev, temveč predvsem v korist otroka.

12.Sodišče prve stopnje je - tudi z uporabo pooblastila za ugotavljanje dejstev po uradni dolžnosti - raziskalo pravno pomembne dejanske okoliščine ter na njihovi podlagi ugotovilo, da sta otroka zaradi ravnanja nasprotne udeleženke ogrožena. Ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja in mnenja CSD je kot dejavnike ogroženosti prepoznalo: sum zlorabe prepovedanih substanc in uživanja alkohola s strani nasprotne udeleženke, prisotnost otrok pri prepirih in nasilju med nasprotno udeleženko in njenim partnerjem, nezadostno skrb in nadzor nad otrokoma s strani nasprotne udeleženke ter nevarnost njihove medsebojne odtujitve v primeru neizvajanja stikov. Na tej podlagi je presodilo, da je za odvrnitev ogroženosti otrok treba s sodno odločbo začasno spremeniti način njunega prehajanja med udeležencema oziroma omejiti čas, ki ga preživljata z nasprotno udeleženko. Predlagatelj ne ugotovljenim dejavnikom ogroženosti ne določenemu načinu izvajanja stikov otrok z nasprotno udeleženko ne nasprotuje.

13.Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da je bila z izdano začasno odredbo ugotovljena ogroženost otrok ustrezno odpravljena, zato za nadaljnje začasne ukrepe za varstvo njune koristi ni ne podlage ne potrebe. Predlagatelj kljub nasprotovanju takšni odločitvi tudi v pritožbi ne navede okoliščin, ki bi kazale, da izdana začasna odredba glede na vzroke, naravo in stopnjo ogroženosti ne zagotavlja ustrezne zaščite otrok ter da bi ju bilo nujno nemudoma zaupati v njegovo varstvo in vzgojo. Tako ne zatrjuje, še manj izkaže, da ob trenutno veljavni ureditvi, po kateri sta otroka zaupana v skupno varstvo in vzgojo udeležencev, ne bi mogel ustrezno poskrbeti zanju, niti da bi bilo onemogočeno oziroma bistveno oteženo odločanje o vprašanjih njunega dnevnega življenja in zato ogrožena njuna dobrobit.

14.O začasni preživnini z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno, neobstoječa odločitev pa ne more biti predmet pritožbenega preizkusa. Pritožbeno sodišče tudi ne sme prvič odločiti o predlogu za izdajo začasne odredbe ali v pritožbenem postopku po uradni dolžnosti izdati začasne odredbe, saj bi s tem udeležencem odvzelo pravico do pravnega sredstva. Ker je predlagatelj (sedaj) podal predlog za določitev začasne preživnine, bo o njem v nadaljevanju postopka odločilo sodišče prve stopnje.

15.Sodišče druge stopnje je ob preizkusu izpodbijanega sklepa v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku - ZPP in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - ZNP-1) tako ugotovilo, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

16.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče pridržalo za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

-------------------------------

1Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča Up-410/01 z dne 14. 2. 2002.

2Tisti od staršev, ki mu je otrok zaupan v varstvo in vzgojo, odloča o vprašanjih otrokovega dnevnega življenja in o otrokovem stalnem prebivališču, če s tem ne posega na vprašanja, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj (tretji odstavek 151. člena DZ).